Več kot polovica ljudi po šestdesetem letu opaža, da jim spomin in pozornost počasi pojemata. Randomizirana klinična študija Sagol Centra za hiperbarično medicino pokaže, da kognitivni upad ni nujno enosmerna ulica – tudi pri zdravih starejših odraslih.
Pogosto slišimo: “Ne tako hitro kot včasih.” “Včasih sem znal na pamet trideset telefonskih številk.” “Včasih sem prebral knjigo v dveh dneh.” Po šestdesetem letu te male izjave postanejo del vsakdana. Niso simptom bolezni. Niso predznak demence. So normalen del staranja – in prav zato veljajo za nekaj, na kar ni pomoči.
Toda raziskava, ki jo je leta 2020 v reviji Aging objavila raziskovalna skupina Sagol Centra for Hyperbaric Medicine and Research v Izraelu, ta uveljavljen pogled postavlja pod vprašaj. Njen sklep je presenetljiv in obenem trdno znanstveno podprt: hiperbarična kisikova terapija lahko pri zdravih ljudeh, starejših od 64 let – brez demence, brez kapi in brez prejšnjih možganskih poškodb – izmerljivo izboljša pozornost, hitrost mišljenja in izvršilne funkcije. Ne za nekaj odstotkov, temveč za toliko, da statistični kazalniki govorijo o velikem klinično pomembnem učinku [1].
nad 64 let
(Cohenova d)
Kaj sploh je "normalno" staranje možganov
Čeprav o demenci in Alzheimerjevi bolezni govorimo veliko, je pomembno razumeti, da večina starejših oseb ni dementna. Pri njih gre za tako imenovan normalni kognitivni upad – proces, pri katerem postopno upadajo predvsem hitrost procesiranja informacij, sposobnost reševanja problemov, delovni spomin in nekatere oblike pozornosti [2].
Eden najbolj raziskanih dejavnikov za ta upad je znižana možganska prekrvavitev. Z leti se delovanje endotelija (notranje plasti žil) poslabša, regionalni možganski pretok krvi (CBF) v določenih predelih možganske skorje upade, s tem pa se zmanjša dostava kisika in hranil tja, kjer možgani izvajajo najzahtevnejše kognitivne procese [3, 4].
Tu se začne logično razmišljanje, ki ga je preverila izraelska skupina pod vodstvom prof. Shaija Efratija: če lahko HBOT pri pacientih po kapi ali poškodbi glave izboljša perfuzijo in s tem kognicijo, ali bi enaka načela lahko delovala tudi pri zdravih starejših, ki nimajo akutne poškodbe – le počasen, normalen upad?
Pred raziskavo: vsakdanja resnica brez rešitev
Pred to študijo so bile na voljo tri glavne strategije za omilitev kognitivnega upada pri starejših:
Telesna vadba. Aerobni trening dokazano izboljša izvršilne funkcije, vendar je velikost učinka relativno skromna. Pomembna meta-analiza Colcombea in Kramerja je pokazala povprečno velikost učinka d = 0,47, novejši randomiziran preskus Blumenthala in sodelavcev pa zgolj d = 0,36 [8, 21].
Kognitivni trening. Aplikacije in izzivi za "trening možganov" pokažejo izboljšavo pri specifičnih nalogah, vendar se ta učinek le redko prenese na vsakdanje funkcije.
Farmakološke intervencije. Sistematični pregled, ki je zajel vsa razpoložljiva zdravila za preventivo kognitivnega upada pri zdravih starejših, je leta 2018 zaključil, da noben pristop ne kaže klinično pomembne učinkovitosti, hkrati pa imajo številna zdravila neželene stranske učinke [9].
Realnost pred letom 2020: ni obstajala intervencija z izrazito velikim učinkom (Cohenova d > 0,8) za izboljšanje kognicije pri zdravih starejših odraslih. HBOT je bila prva.
Zasnova raziskave: zakaj je rezultatom mogoče zaupati
Avtorji: Hadanny A., Daniel-Kotovsky M., Suzin G., Boussi-Gross R., Catalogna M., Dagan K., Hachmo Y., Abu Hamed R., Sasson E., Fishlev G., Lang E., Polak N., Doenyas K., Friedman M., Tal S., Zemel Y., Bechor Y., Efrati S.
Objava: Aging (Albany NY), junij 2020, letnik 12, izdaja 13, strani 13740–13761 [1].
Tip študije: Randomizirana, prospektivna, kontrolirana klinična študija. Uporabljeni so bili trije neodvisni sklopi kognitivnih testov (NeuroTrax, CANTAB ter klasični nevropsihološki testi s svinčnikom in papirjem) v kombinaciji s perfuzijskim slikanjem MR (DSC sekvenca).
Vzorec: 63 zdravih odraslih nad 64 let, brez prejšnje možganske patologije, brez patoloških kognitivnih upadov in brez kontraindikacij za HBOT. Naključno razporejeni v skupino HBOT (n=33) ali v kontrolno skupino brez intervencije (n=30).
Protokol: 60 dnevnih sej HBOT, pet sej tedensko, vsaka seja 90 minut dihanja 100-odstotnega kisika pri 2 ATA, s tremi petminutnimi premori (zrak) za zmanjšanje tveganja kisikove toksičnosti.
Tisto, kar to raziskavo postavlja v sam vrh klinične evidence o kognitivnih učinkih HBOT, je izbira metodologije. Raziskovalci niso merili samo subjektivnega počutja udeležencev. Poslužili so se treh ločenih in neodvisnih sklopov kognitivnih testov ter rezultate povezali s konkretnimi spremembami v možganih, izmerjenimi z MR perfuzijsko sekvenco. Ko se rezultati v vseh treh baterijah ujemajo z izboljšano prekrvavitvijo prav v tistih predelih možganov, ki sodelujejo pri merjenih funkcijah, je biološka razlaga zelo težko nadomestljiva s placebo učinkom.
Glavni izsledki: kaj se je izboljšalo
Po treh mesecih protokola HBOT so se v skupini, ki je prejemala terapijo, pokazali statistično pomembni premiki na več kognitivnih področjih, medtem ko v kontrolni skupini ni bilo opaznih sprememb. Najmočnejši učinki so bili izmerjeni na področjih, ki s starostjo najbolj upadejo:
Globalna kognitivna funkcija
Sestavljen rezultat čez vse merjene domene. Velikost učinka v razredu "velik" po Cohenovi klasifikaciji.
Hitrost procesiranja informacij
Kako hitro možgani obdelajo prihajajočo informacijo in se odzovejo. Eno od področij, ki najbolj določa "ostrino" uma.
Pozornost
Sposobnost vzdrževanja koncentracije in usmerjanja možganskih virov k pomembnim dražljajem.
Izvršilne funkcije (kognitivno preklapljanje)
Kognitivna fleksibilnost – sposobnost prehoda med različnimi opravili in pravili. Merjeno z baterijo CANTAB.
(Hadanny et al.)
(Colcombe & Kramer)
(Blumenthal et al.)
(Fink et al.)
Slika 1. Primerjava velikosti učinka (Cohenova d) različnih metod kognitivnega izboljšanja pri zdravih starejših odraslih. Vrednosti za HBOT izhajajo iz raziskave Hadanny et al. (2020), za telesno vadbo iz dveh referenčnih del.
Kar so pokazali skenerji: vidne spremembe v možganih
Najmočnejši del raziskave se ne nahaja v tabelah kognitivnih ocen, ampak v MRI rezultatih. Z uporabo perfuzijskega slikanja (DSC – dynamic susceptibility contrast MR) so raziskovalci pri vsakem udeležencu izmerili, koliko krvi prejmejo različni predeli možganov, in ta posnetek primerjali pred terapijo in po njej.
Pri skupini HBOT so se pokazala statistično pomembna povečanja možganskega pretoka krvi v šestih specifičnih kortikalnih območjih, ki so vsa povezana z višjimi kognitivnimi funkcijami. Pri kontrolni skupini takšnih sprememb ni bilo.
Slika 2. Šest možganskih področij, kjer je MR perfuzijska analiza pokazala statistično pomembno izboljšanje pretoka krvi po protokolu 60 sej HBOT. Vsa področja sodelujejo pri pozornosti, izvršilnih funkcijah in delovnem spominu – točno tam, kjer s starostjo najbolj upade učinkovitost.
Ključno spoznanje je, da se izboljšave niso pojavile naključno po možganih – pojavile so se prav v tistih kortikalnih predelih, ki s starostjo najbolj sistematično izgubljajo prekrvavitev [4, 35]. To je močan biološki signal, da HBOT ne deluje s splošnim "dvigom" možganske aktivnosti, temveč kompenzira selektivno izgubo, povezano s staranjem.
Zakaj sploh deluje: paradoks visokega kisika
Mehanizem, ki stoji za temi izboljšavami, sloni na konceptu, ki se imenuje hiperoksično-hipoksični paradoks. Ime je morda zavajajoče, načelo pa je elegantno [10].
Med terapijo v hiperbarični komori je tkivo izpostavljeno izjemno visoki koncentraciji kisika – tako visoki, da se nivo kisika v plazmi poveča dvajsetkrat. Ko se po 90 minutah seja konča in se bolnik vrne v običajno atmosfero, možgansko tkivo doživi relativni padec ravni kisika. Telo to spremembo zazna kot signal stresa – konkretno kot signal, ki je presenetljivo podoben blagi hipoksiji (pomanjkanju kisika).
Ta zaznani "stres" sproži kaskado biokemičnih reakcij:
- Stabilizacijo transkripcijskih faktorjev HIF-1α in HIF-2α (hypoxia-inducible factors), ki sicer normalno razpadejo v dobro oksigeniranem okolju [11].
- Sprostitev VEGF (žilni endotelijski rastni faktor) – glavnega regulatorja angiogeneze [29].
- Mobilizacijo angiogenih matičnih celic iz kostnega mozga in njihovo migracijo v predele tkiva, ki signalizirajo metabolno potrebo [32].
- Postopno rast novih kapilar (neovaskularizacija) prav v tistih kortikalnih predelih, kjer je obstajala metabolna disfunkcija.
Posledica je dolgoročna: nove kapilare po končani terapiji ostanejo. Možgani imajo več krvnega obtoka tudi en teden, en mesec ali šest mesecev po zadnji seji. Prav zato so raziskovalci kognitivne ocene namerno izvedli šele en teden po koncu protokola – da bi izključili kakršenkoli prehoden "okrepljujoč" učinek samega kisika in izmerili le strukturne spremembe.
Protokol, ki je dosegel rezultate
| Parameter | Vrednost v študiji |
|---|---|
| Tlak v komori | 2,0 ATA |
| Trajanje seje | 90 minut čistega kisika |
| Vmesni premori (zrak) | 3× po 5 minut na sejo |
| Frekvenca sej | 5 sej tedensko (delovni dnevi) |
| Skupno število sej | 60 sej v približno treh mesecih |
| Tip komore | Multiplace (večsedežna) Starmed-2700 |
Zakaj toliko sej? Spremembe, ki jih HBOT povzroči – rast novih krvnih žil, mobilizacija matičnih celic, izboljšanje delovanja mitohondrijev – zahtevajo čas. Posamezna seja sproži signal; kumulativni učinek se gradi sčasoma. Zato klinično pomembni nevroregenerativni učinki tipično zahtevajo med 40 in 60 sejami, odvisno od indikacije.
Varnostni profil: obvladovanje tveganj
Pri 60 sejah HBOT po izraelskem protokolu so raziskovalci natančno spremljali stranske učinke. Štirje udeleženci (13 odstotkov) so doživeli blago barotravmo srednjega ušesa stopnje TEED 1–2, ki je izzvenela s konzervativnim zdravljenjem – nihče ni prekinil protokola. Pomembno za starejšo populacijo: v skupini HBOT je bila pojavnost napredovanja sive mrene celo nižja kot v kontrolni skupini (16,7 odstotka v primerjavi s 33,3 odstotka), kar je v nasprotju z nekaterimi prejšnjimi domnevami o vplivu HBOT na lečo.
Kaj raziskava ne pove
Resna interpretacija znanstvene študije zahteva tudi pošten pogled na njene meje:
Vzorec. 63 udeležencev je dovolj za ugotavljanje močnega učinka, vendar premalo za zanesljive sklepe o redkejših kognitivnih domenah. V večjem vzorcu bi morda postale statistično pomembne tudi izboljšave v spominu, ki so v tej študiji ostale na meji.
Odsotnost placebo (navidezne) kontrole. Kontrolna skupina ni bila deležna terapije, prav tako niso uporabili t. i. “sham” (navideznega) protokola. Čeprav je objektivnost izboljšav v MR perfuziji močan argument, možnega prispevka pričakovanj k učinku ni mogoče v celoti izključiti.
Dolgoročnost. Študija je merila učinke en do dva tedna po koncu protokola. Koliko časa učinki trajajo brez ponovnih sej, je predmet še potekajočih raziskav.
Komu bi izsledki te raziskave lahko koristili
HBOT v kontekstu te raziskave je smiselna izbira za zdrave odrasle nad 60. letom, ki opažajo postopen upad kognitivne ostrine, vendar nimajo demence ali druge možganske bolezni; nimajo akutnih kardiovaskularnih ali pljučnih kontraindikacij in so motivirani za daljši protokol.
Kaj sporoča ta raziskava
Desetletja smo verjeli, da je kognitivni upad neizbežen del staranja in da nanj biološko ni mogoče vplivati. Izsledki Sagol Center kažejo, da je ta domneva premalo natančna. Možgani ohranjajo izjemno sposobnost obnove, kadar dobijo prave razmere – več kisika, ponovno vzpostavljeno mikrocirkulacijo in čas za angiogenezo.
To ne pomeni, da je HBOT zdravilo proti staranju ali da nanjo lahko gledamo kot na "čudežno" rešitev. Pomeni pa, da imamo prvič na voljo intervencijo z velikim, biološko utemeljenim učinkom na kognicijo zdravih starejših – in da kognicija po šestdesetem letu zaslužuje aktiven pristop.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli pod nadzorom strokovnega vodje ambulante prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga. Vsak protokol je individualno prilagojen po temeljitem zdravniškem pregledu.
Viri in literatura
- Hadanny A, et al. Cognitive enhancement of healthy older adults using hyperbaric oxygen: a randomized controlled trial. Aging (Albany NY). 2020.
- Harada CN, et al. Normal cognitive aging. Clin Geriatr Med. 2013.
- Zlokovic BV. Neurovascular pathways to neurodegeneration. Nat Rev Neurosci. 2011.
- Martin AJ, et al. Decreases in regional cerebral blood flow with normal aging. J Cereb Blood Flow Metab. 1991.
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020.
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.





