Po možganski kapi okoli odmrlega dela pogosto ostane pas živih, a utišanih živčnih celic. Raziskave kažejo, da bi jim hiperbarična kisikova terapija lahko vrnila energijo za delo, tudi več let po kapi, ko se je rehabilitacija že ustavila.
- V randomizirani raziskavi s 74 bolniki, ki so kap doživeli pol leta do tri leta prej, se v dveh mesecih čakanja stanje ni spremenilo, po 40 sejah pa so izmerili boljše gibanje in več samostojnosti (Efrati in sod., 2013).
- Slikanje prekrvavitve je novo dejavnost pokazalo v predelih, kjer so celice žive, a skoraj ne delujejo.
- Hiperbarična kisikova terapija po možganski kapi je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Kontrolni pregled, osemnajst mesecev po kapi. Roka je še vedno šibka, besede se včasih zataknejo. Nevrolog prijazno, a odločno pove, da se tisto, kar se ni vrnilo v prvem letu, verjetno ne bo več. Svojci prikimajo, doma pa nihče ne ve, kaj naj s to napovedjo počne.
Takšno napoved po možganski kapi sliši veliko ljudi. Raziskave zadnjih petnajstih let pa kažejo, da se okrevanje po prvem letu ne konča nujno. Ob odmrlem delu namreč pogosto ostane pas živih, a nedejavnih celic. Hiperbarična kisikova terapija (HBOT), pri kateri človek v komori s povišanim tlakom diha čisti kisik, bi jim lahko vrnila energijo za delo.
Kap si je najlaže predstavljati kot zaprto cesto. Strdek zapre glavno cesto in kraj na njenem koncu ostane brez oskrbe. Do sosednjih zaselkov še vodijo ozke stranske poti, vendar pripeljejo le toliko hrane, da ljudje preživijo, za delo pa jim zmanjka moči.
Kaj se zgodi, ko takšni zaselki spet dobijo dovolj oskrbe, so izraelski raziskovalci preverili pri 74 bolnikih v kronični fazi po kapi. V dveh mesecih čakanja se jim stanje ni spremenilo, po seriji sej v komori pa so izmerili boljše gibanje, več samostojnosti in višjo kakovost življenja (Efrati in sod., 2013).
Vir številk: Efrati in sod., PLoS One, 2013; Hadanny in sod., Restor Neurol Neurosci, 2020.
Ali se okrevanje po kapi konča po prvem letu?
Ne nujno. Okrevanje se lahko nadaljuje, ker ni vse poškodovano tkivo mrtvo. Ob kapi nastaneta dve območji. V jedru celice v nekaj minutah odmrejo, okoli njega pa ostane obroč, ki mu nevrologi pravijo penumbra ali polsenca (Astrup in sod., 1981).
Kri v penumbri še teče, vendar je je premalo. Celice dobijo dovolj kisika, da preživijo, za pošiljanje električnih signalov pa ne (Astrup in sod., 1981). Za takšne celice se je v hiperbarični medicini uveljavil izraz »speči nevroni« (angl. idling neurons), ki ga je Richard Neubauer s sodelavci uporabil že leta 1990.
Takšni predeli lahko po slikovnih raziskavah vztrajajo mesece, celo leta (Efrati in sod., 2013). Na CT ali MR (magnetni resonanci) je tkivo videti živo, izvid pa pogosto ne pojasni, zakaj roka ne uboga. Pokaže jih SPECT, slikanje prekrvavitve možganov, na katerem so vidni kot slabo prekrvavljeni.
Neubauer je leta 1992 opisal, kako je takšne celice mogoče ujeti na slikanju. Njegov bolnik je dvanajst let prej skoraj utonil. Nekateri predeli skorje so imeli skoraj ugasnjeno presnovo, že po eni uri v komori pri 1,5 ATA pa se je slika tam spremenila. Po 80 sejah so avtorji poročali o izrazitem napredku mišljenja in gibanja.
Podobne utišane predele opisujejo tudi po poškodbah glave. Raziskavam pri teh bolnikih je posvečen članek o posledicah pretresa možganov in hiperbarični kisikovi terapiji.
Kako bi hiperbarični kisik lahko obudil utišane celice
Kisik po telesu večinoma prenašajo rdeče krvničke. Kjer je pretok krvi slab, jih do celic pride premalo, z njimi pa tudi premalo kisika. Pri hiperbarični kisikovi terapiji kisik ubere drugo pot. Raziskave opisujejo štiri korake, ki bi lahko sledili.
Kisik po stranski poti
Pod povišanim tlakom se kisik raztopi v krvni plazmi, ki priteče tudi tja, kamor krvničke težko pridejo. Pri 2 ATA ga je v plazmi po navedbah avtorjev več kot desetkrat toliko kot pri dihanju zraka (Efrati in sod., 2013).
Energija za delo
Brez kisika celica ne izdela dovolj ATP, svojega goriva, in varčuje: preživi, signalov pa ne pošilja. Po razlagi avtorjev so od kisika odvisni tudi vsi procesi popravljanja v možganih (Efrati in sod., 2013).
Nove žilice
Nihanje med zelo visoko in običajno ravnjo kisika celice zaznajo kot pomanjkanje in začnejo tvoriti snovi, ki spodbujajo rast novih kapilar (HIF-1α, VEGF). Pojav se imenuje hiperoksično-hipoksični paradoks (Hadanny in Efrati, 2020).
Pomoč iz kostnega mozga
Pri ljudeh, ki so prejemali hiperbarični kisik, so po 20 sejah v krvi našteli približno osemkrat več matičnih celic iz kostnega mozga (CD34+). Raziskovalci jih povezujejo z obnovo drobnih žil (Thom in sod., 2006).
Pri Neubauerjevem bolniku je že ena seja na slikanju pokazala, kje so celice še žive. Za trajnejšo oskrbo pa bi bile potrebne nove kapilare, za kar po razlagi avtorjev ena seja ne zadošča. V raziskavah so zato uporabljali serije 40 do 60 sej (Hadanny in Efrati, 2020).
Študija, v kateri čakanje ni prineslo napredka
Shai Efrati in sodelavci iz Izraela so se vprašali, ali lahko dodatni kisik kaj spremeni tudi takrat, ko je rehabilitacija že dosegla svojo mejo. Odgovor so iskali pri ljudeh, ki jim je ostala vsaj ena okvara gibanja.
Med udeleženkami je bila 62-letna gospa, ki štirinajst mesecev po kapi desne roke ni mogla premakniti. Težko je govorila in ni mogla brati. Pri umivanju in oblačenju je bila povsem odvisna od drugih, pomoč je potrebovala tudi pri hoji, na stopnicah in pri jedi.
Po štiridesetih sejah pri 2 ATA je roko dvignila proti težnosti in premikala prste. Spet je brala in govorila skoraj tekoče, sama je hodila, tudi po stopnicah, in jedla brez pomoči (Efrati in sod., 2013). Na slikanju se je izboljšala prekrvavitev gibalnega predela skorje in Brocovega območja, ki skrbi za govor.
Kaj so raziskovalci izmerili pri gibanju, spominu in razpoloženju
Pri mišljenju je največji pregled iz istega izraelskega centra zajel 162 bolnikov, pri katerih je od kapi minilo več kot tri mesece. Napredek vsaj na enem miselnem področju je doseglo več kot štiri petine ljudi (Hadanny in sod., 2020). Napovedale so ga izhodiščne sposobnosti, ne vrsta kapi ali njena lega. Po krvavitvi v možganih se je bolj izboljšala hitrost razmišljanja.
Spominu je posvečen ločen članek o spominu po kapi in hiperbaričnem kisiku.
Oktobra 2026 je izšla skupna statistična analiza 35 randomiziranih raziskav s 3.036 bolniki z miselnimi težavami po kapi, vse s Kitajske. Kakovost mnogih raziskav je bila po oceni avtorjev skromna. Kljub temu so bolniki z dodanim hiperbaričnim kisikom na kratkem testu miselnih sposobnosti MoCA v povprečju pridobili skoraj tri točke več (Hu in sod., 2026).
Pri razpoloženju so v dvojno slepi raziskavi bolniki s kisikom po mesecu dni imeli na lestvici depresije skoraj osem točk manj, primerjalna skupina pa niti poldrugo (Tang in sod., 2026). Podrobneje to opisuje članek o depresiji po možganski kapi.
61-letna gospa je kap doživela leto dni pred vključitvijo. Leve roke ni mogla držati proti težnosti, pomoč je potrebovala pri umivanju, oblačenju in na stopnicah. Najprej je bila v skupini, ki je dva meseca čakala.
Po terapiji je spet premikala prste ter se sama umivala, oblačila, nakupovala in kuhala (Efrati in sod., 2013).
61-letni desničar je dve leti po kapi v levi polovici možganov komaj uporabljal desno roko, čeprav je pred tem štiri mesece vsak dan hodil na rehabilitacijo. V izraelskem centru je opravil 60 sej pri 2 ATA, pet na teden, fizioterapijo in delovno terapijo pa je obiskoval dvakrat tedensko.
Na lestvici gibanja roke Fugl-Meyer (največ 66 točk) se je ocena zvišala s 17 na 31 točk, leto pozneje pa na 41. Pred terapijo moči stiska ni bilo mogoče izmeriti, po njej je stisnil s silo 3 kilogramov. Pri gibanju roke sta na funkcijski magnetni resonanci sodelovali območji za načrtovanje gibov na obeh straneh možganov (Catalogna in sod., 2023).
Koliko sej so bolniki opravili v raziskavah?
Najpogosteje so opravili 40 do 60 sej, pet na teden. Vsaka je trajala približno 90 minut pri tlaku 2 ATA, kar ustreza globini približno desetih metrov pod morsko gladino.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2 ATA; v kitajski raziskavi z vajami 1,8 ATA |
| Trajanje seje | 90 minut čistega kisika (v kitajski raziskavi 60 minut) |
| Zračni odmori | 5 minut vsakih 20 minut (Hadanny in sod., 2020) |
| Pogostost sej | 5-krat na teden |
| Število sej | 20–60, največkrat 40–60 |
| Začetek | od 3 mesecev do več let po kapi |
Pomembna je bila tudi izbira trenutka. Zgodnje raziskave s terapijo v prvih dneh po kapi so dale neenotne izide, zato so izraelski raziskovalci terapijo začeli šele, ko se je stanje ustalilo (Efrati in sod., 2013). Kratki zračni odmori ustvarjajo nihanje kisika, ki bi po razlagi avtorjev lahko spodbujalo rast novih žilic (Hadanny in Efrati, 2020).
Kaj raziskovalci še preverjajo
- Primerjava z navidezno terapijo. Pri gibanju so bolnike doslej večinoma primerjali s čakanjem, ker človek povišan tlak v komori čuti, manjšo raziskavo z navidezno terapijo v Vancouvru pa so ustavili, ker niso vključili dovolj bolnikov (Harrison in sod., 2024). Skupina iz centra Sagol zdaj v dvojno slepi raziskavi z navidezno terapijo vključuje 142 bolnikov z depresijo po kapi (NCT07423273).
- Kdo se odzove najbolje. Avtorji predlagajo, da bi bolnike izbirali po neskladju med CT in slikanjem prekrvavitve, saj je napredek nastal v utišanih predelih (Efrati in sod., 2013).
- Kisik in vadba skupaj. V prvi izraelski raziskavi so bolniki prejemali samo kisik. Kitajska raziskava je kombinacijo z računalniškimi vajami že preizkusila in izmerila večji napredek kot pri vsakem pristopu posebej (Liu in sod., 2026).
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Najbolj spodbudne izide tudi dolgo po kapi raziskave opisujejo pri:
- ljudeh, pri katerih je od kapi minilo več mesecev ali let in se je napredek pri rehabilitaciji ustavil;
- tistih, ki jim je ostala šibka roka ali noga ali težave z govorom, spominom in zbranostjo;
- bolnikih, pri katerih CT ali MR ne pojasni, zakaj delovanje tako zaostaja;
- ljudeh, ki po kapi poleg telesnih težav izgubljajo voljo in veselje.
Če sebe ali bližnjega prepoznate v katerem od teh opisov, je smiseln pogovor s specialistom. Vsaka zgodba o poznem okrevanju se namreč začne pri nevrologu ali fiziatru, ki pozna dosedanjo rehabilitacijo.
Zdravnik hiperbarične medicine nato oceni, ali je terapija za vas varna in smiselna, o številu in pogostosti sej pa odloča ob pregledu. Kaj se zgodi na uvodnem pregledu, si lahko preberete na strani o poteku hiperbarične kisikove terapije.
Pogosta vprašanja
Kaj pomeni izraz »speči nevroni«?
Tako v hiperbarični medicini imenujejo živčne celice v penumbri, ki imajo kisika ravno toliko, da preživijo, premalo pa za pošiljanje signalov. Na slikanju prekrvavitve so vidne kot predeli z zelo nizko presnovo (Neubauer in sod., 1992).
Zakaj CT ali MR teh celic pogosto ne pokažeta?
CT in MR prikazujeta zgradbo tkiva, ne njegove dejavnosti. Živo, a utišano tkivo je na njiju videti normalno, slikanje prekrvavitve SPECT pa pokaže, da je pretok krvi tam nizek (Efrati in sod., 2013).
Koliko časa po kapi so bolniki začeli s terapijo?
V randomizirani raziskavi so začeli od šestih mesecev do treh let po kapi, v večjih pregledih pa kadarkoli po treh mesecih. Med bolniki s težavami s spominom so bili tudi taki, pri katerih je od kapi minilo petnajst let (Boussi-Gross in sod., 2015).
Kaj pomeni enota ATA?
ATA je enota za skupni tlak, pri čemer 1 ATA ustreza tlaku na morski gladini. Tlak 2 ATA, ki so ga uporabljali v raziskavah po kapi, je enak tlaku približno deset metrov pod morsko gladino.
Oskrba lahko spet steče
Po kapi okoli odmrlega jedra pogosto ostane pas živih, a utišanih celic, ki jim manjka predvsem kisika. V randomizirani raziskavi se bolnikom stanje med čakanjem ni spremenilo, po terapiji pa so napredovali. Slikanje je novo dejavnost pokazalo prav v teh utišanih predelih.
Hiperbarična kisikova terapija ni primerna za vsakogar in odmrlega tkiva ne obnovi. Pri ljudeh, ki imajo okoli poškodbe še živo tkivo, pa raziskave opisujejo napredek tudi leta po kapi. Nove raziskave že iščejo, kdo se bo odzval najbolje.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Efrati S, Fishlev G, Bechor Y, et al. Hyperbaric oxygen induces late neuroplasticity in post stroke patients – randomized, prospective trial. PLoS One. 2013;8(1):e53716. doi:10.1371/journal.pone.0053716
- Astrup J, Siesjö BK, Symon L. Thresholds in cerebral ischemia – the ischemic penumbra. Stroke. 1981;12(6):723–725. doi:10.1161/01.STR.12.6.723
- Neubauer RA, Gottlieb SF, Kagan RL. Enhancing “idling” neurons. Lancet. 1990;335(8688):542. doi:10.1016/0140-6736(90)90777-3
- Neubauer RA, Gottlieb SF, Miale A Jr. Identification of hypometabolic areas in the brain using brain imaging and hyperbaric oxygen. Clin Nucl Med. 1992;17(6):477–481. PMID: 1617842
- Hadanny A, Rittblat M, Bitterman M, et al. Hyperbaric oxygen therapy improves neurocognitive functions of post-stroke patients – a retrospective analysis. Restor Neurol Neurosci. 2020;38(1):93–107. doi:10.3233/RNN-190959
- Boussi-Gross R, Golan H, Volkov O, et al. Improvement of memory impairments in poststroke patients by hyperbaric oxygen therapy. Neuropsychology. 2015;29(4):610–621. doi:10.1037/neu0000149
- Liu J, Han T, Yan C, et al. Hyperbaric oxygen therapy combined with computerized cognitive training improves global cognition and functional independence post-stroke: a randomized controlled trial. J Neuroeng Rehabil. 2026;23(1):192. doi:10.1186/s12984-026-01992-x
- Tang M, Gong S, He J, et al. Hyperbaric oxygen therapy upregulates neurotrophic factors to ameliorate post-stroke depression: a randomized sham-controlled trial. Neuropsychiatr Dis Treat. 2026;22:573494. doi:10.2147/NDT.S573494
- Hu X, Zhao S, Zhang D, Meng X. Adjunctive hyperbaric oxygen therapy for post-stroke cognitive impairment: a systematic review and meta-analysis of randomized controlled trials. Front Neurol. 2026;17:1982226. doi:10.3389/fneur.2026.1982226
- Harrison DW, Brasher PM, Eng JJ, et al. Hyperbaric oxygen post established stroke. Cureus. 2024;16(6):e63395. doi:10.7759/cureus.63395
- Catalogna M, Hadanny A, Parag Y, Adler M, Elkarif V, Efrati S. Functional MRI evaluation of hyperbaric oxygen therapy effect on hand motor recovery in a chronic post-stroke patient: a case report and physiological discussion. Front Neurol. 2023;14:1233841. doi:10.3389/fneur.2023.1233841
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
- Thom SR, Bhopale VM, Velazquez OC, et al. Stem cell mobilization by hyperbaric oxygen. Am J Physiol Heart Circ Physiol. 2006;290(4):H1378–H1386. doi:10.1152/ajpheart.00888.2005
- Assaf-Harofeh Medical Center. Hyperbaric oxygen therapy for persistent post stroke depression. ClinicalTrials.gov. NCT07423273
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
