Kakovost spanja se pri mnogih ljudeh poslabša s starostjo, po okužbi s covidom ali po hudi travmi. Analiza iz leta 2026 je pri 395 bolnikih spremljala, kako se spanje spremeni med hiperbarično kisikovo terapijo in komu se je izboljšalo najbolj.
- Pri 395 bolnikih se je po 60 sejah samoocenjena kakovost spanja izboljšala v vseh skupinah: pri zdravem staranju, dolgotrajnih posledicah covida in posttravmatski stresni motnji (Doenyas-Barak in sod., 2026).
- Največ so pridobili tisti, ki so pred terapijo spali slabo. Pri ljudeh, ki so že prej spali dobro, se ocena skoraj ni spremenila.
- Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) pri motnjah spanja je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Kaj boste prebrali
Budilka bo zazvonila čez štiri ure, ona pa še vedno strmi v strop. Zaspala je ob enajstih, ob dveh se je zbudila in od takrat se premetava. Jutri bo težko zbrana, popoldne razdražljiva, naslednjo noč pa se bo vzorec verjetno ponovil.
Slaba kakovost spanja pogosto spremlja staranje, dolgotrajne posledice covida (long covid) in posttravmatsko stresno motnjo (PTSM). Spanje je tesno povezano z delovanjem možganov: slabo spanje je lahko posledica njihovega oslabljenega delovanja in hkrati njegov vzrok (Doenyas-Barak in sod., 2026). Raziskovalci centra Sagol v Izraelu so preverili, ali se med hiperbarično kisikovo terapijo spremeni tudi spanje.
Pri 332 bolnikih, ki so ob začetku spali slabo, se je ocena na vprašalniku o kakovosti spanja po 60 sejah izboljšala z 10,8 na 8,8 točke (Doenyas-Barak in sod., 2026). Ta članek povzema, kaj so izmerili, kako si izboljšanje razlagajo in česa raziskava še ne more dokazati.
Uporaba hiperbarične kisikove terapije pri motnjah spanja je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Vir številk: Doenyas-Barak in sod., Front Neurol, 2026.
Hiperbarična kisikova terapija je medicinski postopek, pri katerem bolnik v posebni komori diha 100-odstotni kisik pri povišanem zračnem tlaku. Pod tlakom se v krvni plazmi raztopi bistveno več kisika kot pri običajnem dihanju (Hadanny in Efrati, 2020). Enota ATA označuje skupni tlak: 1 ATA ustreza tlaku na morski gladini, 2,0 ATA pa dvakratni vrednosti.
Pittsburški indeks kakovosti spanja (PSQI) je vprašalnik, s katerim človek oceni svoje spanje v zadnjem mesecu. Sestavlja ga sedem sestavin, od časa do uspavanja do dnevnega delovanja, skupna ocena pa sega od 0 do 21 točk. Višja ocena pomeni slabše spanje, vrednost nad 5 pa loči slabe spalce od dobrih (Buysse in sod., 1989).
Zakaj bi kisik pod tlakom vplival na spanje?
Za boljše spanje raziskovalci centra Sagol predlagajo tri razlage. Prva je posredna: če terapija ublaži osnovno bolezen, se lahko izboljša tudi spanje. Druga je splošno boljše delovanje možganov, tretja pa neposreden vpliv na poti, ki uravnavajo spanje (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Biološke poti, ki jih omenjajo raziskovalci
Nihanje kisika kot signal
Ko bolnik po seji spet diha navaden zrak, celica padec kisika zazna kot znak pomanjkanja, čeprav ga ni. Ta hiperoksično-hipoksični paradoks sproži dejavnika HIF in VEGF, ki spodbujata obnovo tkiv in rast novih žil (Hadanny in Efrati, 2020).
Boljša prekrvavitev možganov
V randomizirani raziskavi je sodelovalo 63 zdravih ljudi, starejših od 64 let. Po treh mesecih terapije je magnetna resonanca pokazala večji pretok krvi v več predelih čelnega in temenskega režnja (Hadanny in sod., 2020).
Manj vnetja
Vnetje v telesu in možganih je povezano z motnjami notranje 24-urne ure in s slabšim spanjem. Po navedbah raziskovalcev terapija vnetje zmanjša, kar bi lahko koristilo tudi nočnemu počitku (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Obnova mitohondrijev
Okvarjeno delovanje mitohondrijev, celičnih elektrarn, so raziskave povezale z motnjami spanja. Terapija spodbuja nastajanje novih mitohondrijev, kar bi po razlagi avtorjev lahko prispevalo k boljšemu spanju (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Adenozin in melatonin
Adenozin se čez dan nabira v možganih in spodbuja zaspanost, melatonin pa usklajuje notranjo uro. Prvi izsledki nakazujejo, da terapija vpliva na receptorje za melatonin in s tem morda olajša uspavanje (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Blažji simptomi osnovne bolezni
Pri posttravmatski stresni motnji so nočne more in prekinjeno spanje del same motnje. V raziskavi z naključno razporeditvijo veteranov je terapija ublažila njene simptome, kar se lahko posredno pokaže tudi v mirnejših nočeh (Doenyas-Barak in sod., 2022).
Ali se te poti res pokažejo v spanju, je vprašanje za raziskave pri ljudeh. Najobsežnejšo doslej je marca 2026 objavila revija Frontiers in Neurology.
Raziskava s 395 bolniki: kdo je spal bolje
Ekipa je pregledala podatke bolnikov, ki so hiperbarično kisikovo terapijo prejemali v rednem kliničnem delu centra Sagol. Gre za doslej največjo analizo spanja med tovrstno terapijo.
Najbolj poveden je bil podatek o tem, kdo je pridobil največ. V ločeni analizi so pogledali 332 bolnikov, ki so ob začetku spali slabo, z oceno nad 5 točk. Njihova povprečna ocena se je znižala z 10,8 na 8,8 točke, izboljšala pa sta se tudi trajanje spanja in dnevno delovanje.
Pri 63 bolnikih, ki so že pred terapijo spali dobro, so bile spremembe minimalne. V analizi, ki je hkrati upoštevala starost, spol in razlog za terapijo, je izid najbolje napovedala ocena pred začetkom terapije, drugi dejavniki pa izida niso napovedali (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Kaj se je spremenilo v posameznih skupinah
Skupine so se razlikovale že ob začetku. Najslabše so spali bolniki s posttravmatsko stresno motnjo, med katerimi jih je 27 odstotkov jemalo benzodiazepine, najbolje pa udeleženci programa za zdravo staranje (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Ali gre le za pričakovanje, najbolje pokaže primerjava z navidezno terapijo. V izraelski randomizirani raziskavi je 73 bolnikov z long covidom prejelo 40 sej prave ali navidezne terapije, pri čemer niti bolniki niti raziskovalci niso vedeli, kdo je v kateri skupini.
Skupina s pravo terapijo se je bolj izboljšala pri spanju, energiji, mišljenju, psihičnih simptomih in bolečini. Magnetna resonanca je pokazala boljšo prekrvavitev možganov v predelih, povezanih z mišljenjem in čustvi (Zilberman-Itskovich in sod., 2022).
Število sej je verjetno pomembno. Po mnenju avtorjev je za trajnejše spremembe potrebna zadostna skupna izpostavljenost kisiku. Pri otrocih z možgansko paralizo se spanje po 10 sejah še ni bistveno spremenilo, po 20 sejah pa se je izboljšalo (Long in sod., 2017).
Švedska raziskava z le 10 sejami tudi pri long covidu ni pokazala več koristi kot navidezna terapija (Kjellberg in sod., 2025).
Protokol v referenčni raziskavi
| Parameter | Vrednost v raziskavi |
|---|---|
| Tlak | 2,0 ATA |
| Vrsta kisika | 100-odstotni kisik z vmesnimi premori na zraku |
| Trajanje seje | 90 minut |
| Pogostost sej | pet dni na teden |
| Skupno število sej | 60, približno tri mesece |
| Komora | večmestna (multiplace), pod nadzorom medicinskega osebja |
Protokol opisuje potek raziskave in ni splošno navodilo. Primernost in obseg terapije oceni zdravnik ob pregledu.
Kaj ostaja odprto
Potrebne so raziskave s kontrolno skupino. Analiza je retrospektivna in nima kontrolne skupine, zato ne more ločiti učinka terapije od pričakovanja, naravnega nihanja težav ali vsakodnevnega stika z osebjem. Prospektivne randomizirane raziskave, h katerim pozivajo tudi avtorji, bodo pokazale še, kateri bolniki pridobijo največ (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Spanje bo treba izmeriti tudi objektivno. Ocenjevali so ga le z vprašalnikom, občutek pa se z dejanskim spanjem ne ujema vedno. Prihodnje raziskave naj bi ob vprašalniku vključile še aktigrafijo, merjenje gibanja z zapestno napravo, ali polisomnografijo, nočno snemanje spanja v laboratoriju.
Manjkajo natančnejši podatki o zdravilih. Vprašalnik je zajel le splošno uporabo uspaval, ne pa vrste in odmerkov drugih zdravil, ki vplivajo na spanje. Naslednje raziskave bodo morale spremljati tudi spremembe zdravljenja med terapijo.
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Raziskava ne daje zagotovil za posameznika, pokaže pa, pri katerih bolnikih so se ocene spanja premaknile najbolj.
Tisti, ki spijo slabo. Najmočnejši napovednik izboljšanja je bila slaba izhodiščna ocena spanja, pri ljudeh z dobrim spanjem skoraj ni bilo sprememb (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Bolniki z dolgotrajnimi posledicami covida. Pri njih sta se izboljšala tudi čas do uspavanja in dnevno delovanje. Podobno smer je pokazala raziskava z navidezno terapijo (Zilberman-Itskovich in sod., 2022).
Ljudje s posttravmatsko stresno motnjo, ki se ni umirila ob dosedanjem zdravljenju. Ta skupina je začela z najslabšim spanjem, nočne motnje pa so se pri njej zmanjšale najizraziteje (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Raziskava ni preverjala, ali terapija lahko nadomesti zdravljenje nespečnosti. O uspavalih in drugih zdravilih odloča zdravnik, ki bolnika zdravi.
Starejši s slabšim spanjem in zbranostjo. Tudi v programu za zdravo staranje se je spanje izboljšalo. Trimesečna terapija je v nadzorovani raziskavi pri zdravih starejših izboljšala pozornost in hitrost obdelave informacij (Hadanny in sod., 2020).
Tisti, ki lahko izpeljejo celoten protokol. Analiza je vključila le bolnike, ki so opravili vseh 60 sej v približno treh mesecih. Redni obiski so torej del obravnave, ne podrobnost.
Prvi sogovornik je osebni zdravnik, nato zdravnik hiperbarične medicine oceni, ali je terapija primerna. Kako poteka obravnava v OxySphere, je opisano po korakih na strani o poteku terapije.
Pogosta vprašanja
Ali so motnje spanja uradna indikacija za hiperbarično kisikovo terapijo?
Ne. Motnje spanja, long covid in posttravmatska stresna motnja niso med uradnimi indikacijami UHMS in niso na seznamu priporočil ECHM (Mathieu in sod., 2017). Uporaba je v aktivnem znanstvenem proučevanju.
Koliko sej so prejeli bolniki v raziskavi?
Vsi so opravili 60 sej, pet dni na teden, vsako po 90 minut pri 2,0 ATA s premori na zraku (Doenyas-Barak in sod., 2026). Po navedbah raziskovalcev 10 sej v drugih raziskavah ni zadoščalo za izboljšanje spanja.
Ali se spanje izboljša pri vsakomer?
Ne. V celotni skupini je bil povprečni premik skromen, slabo 1 točko, pri slabih spalcih skoraj 2 točki, pri tistih z dobrim spanjem pa skoraj nič (Doenyas-Barak in sod., 2026). Kako se bo odzval posameznik, vnaprej ni mogoče napovedati.
Kako varna je hiperbarična kisikova terapija?
V retrospektivni analizi 2.334 bolnikov je vsaj en neželeni dogodek doživelo 17,4 % bolnikov, na posamezno obravnavo pa 0,72 %. Najpogostejša je bila barotravma srednjega ušesa pri 9,2 % bolnikov. Za varnost sta ključna pregled pred terapijo in nadzor v komori (Hadanny in sod., 2016).
Mirnejše noči za tiste, ki spijo slabo
Doslej največja analiza spanja med hiperbarično kisikovo terapijo je pri 395 bolnikih pokazala boljšo samoocenjeno kakovost spanja pri vseh treh vrstah bolnikov. Največ so pridobili tisti, ki so pred terapijo spali najslabše, randomizirana raziskava pri long covidu pa kaže v isto smer (Doenyas-Barak in sod., 2026; Zilberman-Itskovich in sod., 2022).
Ni univerzalno zdravilo za nespečnost: povprečni premik je bil skromen, spanje so merili z vprašalnikom, raziskava pa ni imela kontrolne skupine. Odgovor bodo dale randomizirane raziskave z objektivnimi meritvami spanja. Do takrat je terapija možnost, o kateri se je smiselno pogovoriti z zdravnikom, zlasti kadar spanje ostaja slabo kljub dosedanjemu zdravljenju.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Doenyas-Barak K, Elman-Shina K, Lang E, Finci S, Elkarif V, Shorer R, Efrati S. The effect of hyperbaric oxygen therapy on sleep quality across diverse patient populations. Front Neurol. 2026;17:1690633. doi:10.3389/fneur.2026.1690633
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
- Hadanny A, Daniel-Kotovsky M, Suzin G, et al. Cognitive enhancement of healthy older adults using hyperbaric oxygen: a randomized controlled trial. Aging (Albany NY). 2020;12(13):13740–13761. doi:10.18632/aging.103571
- Zilberman-Itskovich S, Catalogna M, Sasson E, et al. Hyperbaric oxygen therapy improves neurocognitive functions and symptoms of post-COVID condition: randomized controlled trial. Sci Rep. 2022;12:11252. doi:10.1038/s41598-022-15565-0
- Doenyas-Barak K, Catalogna M, Kutz I, et al. Hyperbaric oxygen therapy improves symptoms, brain’s microstructure and functionality in veterans with treatment resistant post-traumatic stress disorder: a prospective, randomized, controlled trial. PLoS One. 2022;17(2):e0264161. doi:10.1371/journal.pone.0264161
- Long Y, Tan J, Nie Y, Lu Y, Mei X, Tu C. Hyperbaric oxygen therapy is safe and effective for the treatment of sleep disorders in children with cerebral palsy. Neurol Res. 2017;39(3):239–247. doi:10.1080/01616412.2016.1275454
- Kjellberg A, Hassler A, Boström E, et al. Ten sessions of hyperbaric oxygen versus sham treatment in patients with long covid (HOT-LoCO): a randomised, placebo-controlled, double-blind, phase II trial. BMJ Open. 2025;15(4):e094386. doi:10.1136/bmjopen-2024-094386
- Buysse DJ, Reynolds CF 3rd, Monk TH, Berman SR, Kupfer DJ. The Pittsburgh Sleep Quality Index: a new instrument for psychiatric practice and research. Psychiatry Res. 1989;28(2):193–213. doi:10.1016/0165-1781(89)90047-4
- Hadanny A, Meir O, Bechor Y, et al. The safety of hyperbaric oxygen treatment — retrospective analysis in 2,334 patients. Undersea Hyperb Med. 2016;43(2):113–122. PMID: 27265988
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
