Slabo spanje je hkrati posledica in vzrok oslabljenega delovanja možganov. Nova raziskava iz leta 2026 je pri 395 bolnikih spremljala, kako se kakovost spanja spremeni med hiperbarično kisikovo terapijo.
Predstavljajte si spanje kot nočno vzdrževalno ekipo možganov: ko zaspimo, se začnejo procesi, ki pospravijo presnovne odpadke, utrdijo spomine in pomirijo vnetje. Če je ta nočna izmena vsako noč prekinjena, se okvare kopičijo — in prav slabo spanje je hkrati eden najpogostejših spremljevalcev staranja, stanja po okužbi s SARS-CoV-2 (long covid) in posttravmatske stresne motnje (PTSM — trajna duševna obremenitev po hudi travmi).
Zato si raziskovalci postavljajo vprašanje: če določeni protokoli hiperbarične kisikove terapije (HBOT — vdihavanje čistega kisika v komori s povišanim tlakom) spodbujajo obnovo možganskega tkiva, ali se to pozna tudi na spanju? Marca 2026 je skupina iz centra Sagol (Shamir Medical Center, Izrael) objavila doslej največjo analizo prav tega vprašanja. Pomembno je vnaprej poudariti: spanje (oziroma nespečnost) ni uradno priznana indikacija za HBOT po smernicah UHMS (ZDA) in ECHM (Evropa) — vsa stanja v tej raziskavi so trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in ne sodijo med uradno priznane indikacije.
Vir številk: Doenyas-Barak in sod., Frontiers in Neurology, 2026. ATA je enota za skupni tlak (1 ATA = tlak na morski gladini).
Zakaj bi povišani tlak kisika sploh vplival na spanje?
Avtorji raziskave opisujejo več bioloških poti, prek katerih bi HBOT lahko vplivala na spanje. Skupni imenovalec je hiperoksično-hipoksični paradoks (HHP): nihanje ravni kisika med visoko (med sejo) in normalno (po seji) celica zazna kot blag pomanjkanjski signal in sproži obnovitvene procese, čeprav kisika v resnici ne primanjkuje (Hadanny in Efrati, 2020).
Hiperoksično-hipoksični paradoks
Cikli povišanega in normalnega kisika sprožijo dejavnike, kot so HIF (beljakovina, ki se aktivira ob zaznanem pomanjkanju kisika) in VEGF (dejavnik rasti žil), ti pa spodbudijo obnovo (Hadanny in Efrati, 2020).
Boljša prekrvavitev možganov
HBOT lahko spodbudi nastajanje novih žil (neoangiogenezo) in poveča možganski pretok krvi; to so avtorji pri zdravem staranju izmerili z magnetno resonanco (Hadanny in sod., 2020).
Umirjanje nevrovnetja
Vnetje v možganih je povezano z motnjami spanja in cirkadianega ritma (notranje 24-urne ure). Avtorji navajajo, da HBOT zniža vnetne signale, kar bi lahko prispevalo k boljšemu spanju.
Mitohondriji in spalno-regulativne poti
Motena funkcija mitohondrijev (celičnih “motorjev”) je povezana z motnjami spanja; HBOT spodbuja njihovo obnovo. Preliminarni izsledki nakazujejo tudi možen vpliv na poti adenozina in melatonina, vendar je to še predmet raziskav.
Shematski prikaz predlaganih mehanizmov (lastna ilustracija; povzeto po Hadanny in Efrati, 2020, ter Doenyas-Barak in sod., 2026). Vprašaj poudarja, da je vzročna povezava še nepotrjena.
Izpostavljena raziskava
Najbolj zgovoren je bil podatek o tem, kdo je največ pridobil. Med 332 bolniki, ki so imeli ob začetku moteno spanje (PSQI nad 5), se je skupni rezultat znižal z 10,76 na 8,82 (p < 0,001), medtem ko se pri 63 bolnikih z že dobrim spanjem skoraj ni spremenil. V regresijski analizi je bil prav izhodiščni rezultat spanja najmočnejši napovednik izboljšanja — starost, spol in vrsta bolezni same po sebi niso napovedovale izida (Doenyas-Barak in sod., 2026). Skupina s PTSM, kjer standardno psihološko in farmakološko zdravljenje pogosto ne zadošča, je imela najslabše izhodišče (PSQI 12,1) in s tem največ prostora za izboljšanje.
Kaj so pokazale posamezne skupine
Zanimiv je tudi podatek o odmerku: pri long covidu je bilo 40 sej učinkovitih, 10 sej pa ne; podoben vzorec so opazili pri otrocih z možgansko paralizo (20 sej da, 10 ne). Avtorji to razlagajo kot odvisnost od skupne količine kisikove izpostavljenosti — manjše število sej morda ne zadošča za trajnejše spremembe (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Protokol v referenčni raziskavi
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2,0 ATA |
| Vrsta kisika | 100 % kisik (s presledki za vdihavanje zraka) |
| Trajanje seje | 90 minut |
| Frekvenca | 5× tedensko |
| Skupno število sej | 60 (približno 3 mesece) |
Vir: Doenyas-Barak in sod., 2026 (seje so potekale v multiplace komori pod nadzorom usposobljenega medicinskega osebja).
Kaj raziskave še ne povedo do konca
Glavna omejitev je zasnova: šlo je za retrospektivno opazovalno analizo brez kontrolne skupine, zato vzročnosti ni mogoče dokazati. Izboljšanje bi lahko delno odražalo učinek pričakovanja (placebo), naravno nihanje simptomov ali že samo udeležbo v urejenem terapevtskem programu z vsakodnevnim stikom. Konstruktivno: za isto vprašanje že obstaja navidezno nadzorovana, dvojno slepa RKT pri long covidu, ki je neodvisno pokazala izboljšanje spanja (Zilberman-Itskovich in sod., 2022) — to opaženi signal krepi, čeprav ga še ne potrjuje dokončno.
Druga omejitev je merjenje: spanje so ocenjevali izključno z vprašalnikom (subjektivna izkušnja), ne z objektivnimi metodami, kot je polisomnografija (nočno merjenje spanja). Subjektivno in objektivno spanje se ne ujemata vedno. Konstruktivno: PSQI je dobro validiran in občutljiv vprašalnik, prihodnje študije pa bi lahko ob njem uporabile še aktigrafijo (merjenje gibanja za oceno spanja) ali polisomnografijo za celovitejšo sliko. Dodatno velja, da v podatkih ni bilo natančnih podatkov o sočasnih zdravilih — vpliva uspaval in drugih zdravil tako ni mogoče povsem izključiti.
Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila?
Na podlagi opisanih izsledkov se izrisuje vzorec — a poudarimo, da gre za raziskovalne signale, ne za zagotovilo izida; o primernosti vedno presodi zdravnik. Po podatkih raziskave bi bili HBOT za morebitno izboljšanje spanja najbolj odzivni prav tisti, pri katerih je spanje že moteno, saj so dobri spalci pokazali minimalne spremembe.
V to sliko se umeščajo štirje profili: osebe z vztrajnimi simptomi po long covidu, pri katerih utrujenost in slabo spanje ne popustita; ljudje s PTSM, odporno na zdravljenje, kjer pogovorna terapija in zdravila niso dovolj umirili nočnega nemira; starejši, ki opažajo naraven upad kakovosti spanja skupaj z manjšo zbranostjo; ter širše tisti, ki jih moteno spanje izrazito ovira v vsakdanu. Če se prepoznate v katerem od profilov, je smiseln prvi korak strokovni posvet, ne pa samozdravljenje.
Pogosta vprašanja
Kaj kažejo raziskave o HBOT in spanju?
Doslej največja analiza (Doenyas-Barak in sod., 2026) je pri 395 bolnikih opazila pomembno izboljšanje samoocenjene kakovosti spanja po 60 sejah, največ pri tistih s slabšim izhodiščnim spanjem. Šlo je za opazovalno študijo, zato avtorji pozivajo k nadzorovanim raziskavam.
Ali je nespečnost uradno priznana indikacija za HBOT?
Ne. Spanje in obravnavana stanja (staranje, long covid, PTSM) niso med uradno priznanimi indikacijami UHMS ali ECHM in so trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju (Mathieu in sod., 2017).
Kateri protokol je bil uporabljen v referenčni študiji?
60 dnevnih sej (5× tedensko), vsaka 90 minut pri 2,0 ATA z vdihavanjem 100 % kisika in presledki za zrak, v multiplace komori (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Kaj je hiperoksično-hipoksični paradoks (HHP)?
Pojav, pri katerem nihanje ravni kisika — ne njegova absolutna vrednost — celica zazna kot blag pomanjkanjski signal in sproži obnovitvene procese (Hadanny in Efrati, 2020).
Sklep
Doslej največja analiza nakazuje, da bi HBOT po dovolj dolgem protokolu lahko prispevala k boljši samoocenjeni kakovosti spanja pri ljudeh, ki spijo slabo — bodisi zaradi staranja, long covida ali PTSM. Učinek je bil od zmernega do velikega, najbolj pa so pridobili tisti z najslabšim izhodiščnim spanjem.
To ni univerzalno čudežno zdravljenje nespečnosti: zasnova študije ne dopušča sklepov o vzročnosti, spanje je bilo merjeno z vprašalnikom in stanja niso uradno priznane indikacije. Vendar pa skupaj z navidezno nadzorovano RKT pri long covidu izsledki sestavljajo obetaven raziskovalni signal, ki upravičuje nadaljnje, bolje zasnovane študije.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Doenyas-Barak K, Elman-Shina K, Lang E, Finci S, Elkarif V, Shorer R, Efrati S. The effect of hyperbaric oxygen therapy on sleep quality across diverse patient populations. Front Neurol. 2026;17:1690633.
- Hadanny A, Efrati S. The Hyperoxic-Hypoxic Paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958.
- Hadanny A, Daniel-Kotovsky M, Suzin G, et al. Cognitive enhancement of healthy older adults using hyperbaric oxygen: a randomized controlled trial. Aging (Albany NY). 2020;12(13):13740–13761.
- Zilberman-Itskovich S, Catalogna M, Sasson E, et al. Hyperbaric oxygen therapy improves neurocognitive functions and symptoms of post-COVID condition: randomized controlled trial. Sci Rep. 2022;12:11252.
- Doenyas-Barak K, Catalogna M, Kutz I, et al. Hyperbaric oxygen therapy improves symptoms, brain’s microstructure and functionality in veterans with treatment resistant post-traumatic stress disorder: a prospective, randomized, controlled trial. PLoS One. 2022;17(2):e0264161.
- Leitman M, Fuchs S, Tyomkin V, Hadanny A, Zilberman-Itskovich S, Efrati S. The effect of hyperbaric oxygen therapy on myocardial function in post-COVID-19 syndrome patients: a randomized controlled trial. Sci Rep. 2023;13:9473.
- Buysse DJ, Reynolds CF 3rd, Monk TH, Berman SR, Kupfer DJ. The Pittsburgh Sleep Quality Index: a new instrument for psychiatric practice and research. Psychiatry Res. 1989;28(2):193–213.
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32.
- Hadanny A, Meir O, Bechor Y, Fishlev G, Bergan J, Efrati S. The safety of hyperbaric oxygen treatment — retrospective analysis in 2,334 patients. Undersea Hyperb Med. 2016;43(2):113–122.
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
