Depresija in tesnoba pri mnogih ljudeh ne popustita niti ob zdravljenju. Metaanaliza raziskav o hiperbarični kisikovi terapiji pri duševnih motnjah je zajela 17 raziskav s 920 udeleženci in pokazala, da je pri depresiji pomemben tudi tlak v komori.
Pripravilo uredništvo OxySphere Medical na podlagi objavljenih raziskav · Posodobljeno: junij 2026
- Obsežen pregled raziskav je pri depresiji poročal o izrazitem zmanjšanju simptomov pri tlaku 2,0 ATA, pri 1,2 ATA pa koristi ni bilo (Al-Shamali in sod., 2026).
- V primerjavi z antidepresivi terapija ni bila ne boljša ne slabša, neželeni učinki pa so bili blagi in prehodni.
- Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) pri depresiji, tesnobi in posttravmatski stresni motnji je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Kaj boste prebrali
Zjutraj je vstala, ker je morala, ne ker bi si želela. Kava je imela enak okus kot vedno, pogovor s sodelavko je odšel mimo nje, zvečer pa ni znala povedati, kaj je počela ves dan. Drugi antidepresiv po vrsti je ublažil najhujše, sivina pa je ostala.
Depresija, tesnoba in posttravmatska stresna motnja (PTSM) sodijo med glavne vzroke invalidnosti, pri mnogih bolnikih pa ostajajo nezadostno zdravljene (Al-Shamali in sod., 2026). Raziskovalci zato preverjajo, ali bi hiperbarična kisikova terapija kot biološki pristop lahko dopolnila psihoterapijo in zdravila.
Maja 2026 je izšla metaanaliza, ki je zbrala 17 raziskav s 920 odraslimi udeleženci (Al-Shamali in sod., 2026). Ta članek povzema, kaj je pokazala, kako naj bi terapija delovala v možganih in kje so meje dosedanjih dokazov.
Uporaba hiperbarične kisikove terapije pri duševnih motnjah je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Vir številk: Al-Shamali in sod., Psychiatry Clin Neurosci, 2026; Danan in sod., Brain Behav, 2025.
Hiperbarična kisikova terapija je medicinski postopek, pri katerem bolnik v posebni komori diha 100-odstotni kisik pri povišanem zračnem tlaku. Pod tlakom se v krvni plazmi raztopi bistveno več kisika kot pri običajnem dihanju (Hadanny in Efrati, 2020). Enota ATA označuje skupni tlak: 1 ATA ustreza tlaku na morski gladini.
Kako bi kisik pod tlakom lahko vplival na razpoloženje?
Avtorji metaanalize opisujejo terapijo kot dražljaj, ki bi lahko vplival na prilagodljivost možganov, vnetje in možganski krvni pretok (Al-Shamali in sod., 2026). Razlage se med seboj prepletajo, spodaj so ločene zaradi preglednosti.
Kaj so raziskovalci izmerili v možganih
Prilagodljivost možganov
V randomizirani raziskavi so sodelovali bolniki, ki so kap preboleli pred 6 do 36 meseci. Po 40 sejah se je njihovo delovanje izboljšalo, slikanje pa je pokazalo večjo aktivnost v živih, a slabo delujočih predelih (Efrati in sod., 2013).
Nihanje kisika kot signal
Ko bolnik po seji spet diha navaden zrak, celica padec kisika zazna kot znak pomanjkanja. Ta hiperoksično-hipoksični paradoks sproži procese obnove, med njimi rast novih žil (Hadanny in Efrati, 2020).
Umirjanje vnetja
Vnetno dogajanje v možganih je pri depresiji in posttravmatski stresni motnji pogosto okrepljeno. Po navedbah avtorjev metaanalize je vpliv na vnetje ena od poti, prek katerih bi terapija lahko delovala (Al-Shamali in sod., 2026).
Boljše delovanje predelov za spomin
Pri veteranih s posttravmatsko motnjo je funkcijsko slikanje pokazalo boljše delovanje levega hipokampusa, otočne skorje in dela čelnega režnja. Ti predeli sodelujejo pri spominu in uravnavanju čustev (Doenyas-Barak in sod., 2022).
Bolj urejena bela snov
Posebna tehnika magnetne resonance je pri istih bolnikih pokazala bolj urejeno zgradbo živčnih vlaken v povezavah med čelnim režnjem in čustvenimi središči (Doenyas-Barak in sod., 2022).
Močnejše povezave med omrežji
V raziskavi pri veteranih se je povezanost znotraj treh glavnih možganskih omrežij s pravo terapijo okrepila bolj kot z navidezno. Eno od teh omrežij usmerja pozornost na pomembne dražljaje (Doenyas-Barak in sod., 2024).
Mehanizmi pojasnjujejo, zakaj bi terapija lahko delovala, ne pa tudi, kako zanesljivo deluje pri bolnikih. Odgovor na to vprašanje je iskala metaanaliza iz leta 2026.
Kaj je pokazala metaanaliza
Pregled je izšel v reviji Psychiatry and Clinical Neurosciences. Zajel je raziskave pri odraslih z depresijo, tesnobo ali posttravmatsko stresno motnjo, glavni izid pa je bila jakost simptomov ob koncu terapije.
Al-Shamali in sodelavci (2026): kisik pod tlakom pri duševnih motnjah
Raziskovalci so preiskali tri podatkovne zbirke in našli 17 ustreznih raziskav. V skupno statistično analizo so vključili devet randomiziranih raziskav, v katerih so udeležence naključno razporedili v skupine.
Pri depresiji so ugotovili izrazito zmanjšanje simptomov, a z velikimi razlikami med posameznimi raziskavami. Odločilen je bil tlak: pri 2,0 ATA se je korist pokazala zanesljivo, pri 1,2 ATA pa je ni bilo. Pri tesnobi so tri raziskave pokazale zmeren učinek, pri posttravmatski motnji pa sta dve raziskavi s placebom pokazali velik učinek.
Neželeni učinki so bili blagi in prehodni, najpogosteje nelagodje v ušesih in kratkotrajna tesnoba. Avtorji sklepajo, da so dokazi predhodni in da bodo vlogo terapije v psihiatriji določile večje raziskave (Al-Shamali in sod., 2026).
Ob primerjavi z navidezno terapijo je bil učinek pri depresiji zmeren, ob primerjavi z običajno oskrbo ali psihoterapijo pa velik. Od antidepresivov se ni razlikoval v pomembni meri (Al-Shamali in sod., 2026). Možna razlaga je, da del razlike proti običajni oskrbi izhaja iz pričakovanja in dodatne pozornosti.
Med najstrožjimi preizkusi je raziskava s placebom pri veteranih z bojno travmo. Od 63 naključno razporejenih moških jih je 56 opravilo vseh 60 sej, po 28 v vsaki skupini. Prava terapija je pomenila 90 minut čistega kisika pri 2,0 ATA, navidezna pa navaden zrak pri skoraj normalnem tlaku.
Stres in tesnoba se na vprašalniku nista zanesljivo izboljšala. Ocena simptomov travme na klinični lestvici CAPS-5 pa se je s pravo terapijo znižala z 42,6 na 25,8 točke in ostala nizka tudi ob kontroli. V primerjalni skupini se je ocena zvišala. Izboljšali so se tudi depresivni simptomi (Doenyas-Barak in sod., 2024).
Kaj kažejo raziskave po posameznih področjih
Raziskovalci so podatke iz raziskave s placebom pri 56 veteranih analizirali še enkrat. Zanimalo jih je, ali obstaja meja izboljšanja, nad katero se napredek nadaljuje tudi po koncu terapije.
Bolniki, ki so se do zadnje seje izboljšali vsaj za 35 odstotkov, so napredovali tudi v treh mesecih po terapiji. Najboljši napovednik poznejšega izboljšanja je bilo zmanjšanje izogibanja spominom in krajem, povezanim s travmo (Danan in sod., 2025).
Protokoli v referenčnih raziskavah
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2,0 ATA pri PTSM (Doenyas-Barak 2022, 2024); 1,5 ATA (Harch 2020); pri 1,2 ATA pri depresiji ni bilo koristi (Al-Shamali 2026) |
| Trajanje seje | 90 minut (Doenyas-Barak 2024); 60 minut (Harch 2020) |
| Pogostost sej | enkrat na dan, pet dni na teden |
| Skupno število sej | 60 pri PTSM; 40 (Harch 2020) |
| Navidezna terapija | navaden zrak pri skoraj normalnem tlaku (Doenyas-Barak 2024) |
Preglednica prikazuje, kaj so uporabili raziskovalci, in ni priporočilo. O primernosti in obsegu terapije presodi zdravnik ob pregledu.
Kaj ostaja odprto
Potrebne so večje in enotnejše raziskave. Večina dosedanjih raziskav je majhnih, rezultati pri depresiji pa se precej razlikujejo. Avtorji metaanalize pozivajo k večjim randomiziranim raziskavam s poenotenimi protokoli in dolgim spremljanjem (Al-Shamali in sod., 2026).
Treba bo določiti ustrezen odmerek. Razlika med 1,2 in 2,0 ATA kaže, da kisik v komori ni vedno enaka obravnava. Domnevo o pragu izboljšanja pri PTSM bodo morale potrditi še raziskave, ki jo bodo preverile vnaprej in pri drugih motnjah (Danan in sod., 2025).
Odprta je vloga ob uveljavljenem zdravljenju. Ker terapija v primerjavi z antidepresivi ni bila uspešnejša, bodo prihodnje raziskave morale pokazati, ali kombinacija s psihoterapijo ali zdravili prinese več kot vsak pristop posebej.
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Opisane raziskave nakazujejo nekaj skupin, pri katerih so raziskovalci zabeležili največje spremembe. To so opisi raziskovalnih skupin, ne napoved za posameznika.
Ljudje s posttravmatsko stresno motnjo, ki se ni umirila ob dosedanjem zdravljenju. To so bili udeleženci obeh raziskav pri veteranih, v katerih so se simptomi izrazito zmanjšali (Doenyas-Barak in sod., 2022; 2024).
Bolniki z depresijo, ki iščejo dopolnilo zdravljenju. Ob escitalopramu je bil odziv v prvih tednih hitrejši (Mi in sod., 2021), korist pa se je v metaanalizi pokazala pri 2,0 ATA (Al-Shamali in sod., 2026).
Terapija ne nadomešča psihoterapije ali zdravil, o spremembah zdravljenja pa odloča psihiater. Ob hudi stiski ali mislih na samomor takoj poiščite pomoč pri zdravniku ali pokličite 112.
Ljudje s trajnimi težavami po pretresu možganov. Pri njih so se razpoloženje, tesnoba in spanje izboljšali hkrati z mišljenjem in spominom (Harch in sod., 2020).
Tisti, ki ob duševni stiski slabo spijo. Pri bolnikih s travmo so se nočne motnje med terapijo zmanjšale najizraziteje (Doenyas-Barak in sod., 2026).
Tisti, ki lahko izpeljejo celoten protokol. Raziskave so trajale od 40 do 60 dnevnih sej. Pri posttravmatski motnji je bilo nadaljnje izboljšanje vezano na dovolj velik napredek do konca terapije (Danan in sod., 2025).
Prvi sogovornik je psihiater ali osebni zdravnik, nato zdravnik hiperbarične medicine oceni, ali je terapija primerna. Kako poteka obravnava v OxySphere, je opisano po korakih na strani o poteku terapije.
Pogosta vprašanja
Ali je hiperbarična kisikova terapija uradno priznana pri depresiji?
Ne. Depresija, tesnoba in PTSM niso med uradnimi indikacijami UHMS in niso na seznamu priporočil ECHM (Mathieu in sod., 2017). Uporaba je v aktivnem znanstvenem proučevanju.
Ali terapija lahko nadomesti antidepresive?
Tega raziskave niso pokazale. V metaanalizi terapija ni bila uspešnejša od antidepresivov (Al-Shamali in sod., 2026), v raziskavi z escitalopramom pa so jo dodali zdravilu (Mi in sod., 2021). O zdravilih odloča psihiater.
Kateri protokol so uporabili v raziskavah?
V raziskavah posttravmatske motnje so uporabili 60 dnevnih sej po 90 minut pri 2,0 ATA (Doenyas-Barak in sod., 2024). Pri posledicah poškodbe glave je bilo sej 40, po 60 minut pri 1,5 ATA (Harch in sod., 2020). Za depresijo velja, da se pri 1,2 ATA korist ni pokazala (Al-Shamali in sod., 2026).
Kako varna je hiperbarična kisikova terapija?
V metaanalizi so bili neželeni učinki blagi in prehodni (Al-Shamali in sod., 2026). Med 2.334 bolniki je vsaj en neželeni dogodek doživelo 17,4 % bolnikov, na posamezno obravnavo pa 0,72 %, najpogosteje barotravmo srednjega ušesa (Hadanny in sod., 2016).
Odmerek, prag in previdni optimizem
Pregled dosedanjih raziskav kaže, da bi kisik pod tlakom pri depresiji, tesnobi in PTSM lahko zmanjšal simptome, a le pri zadostnem tlaku. Najprepričljivejši so izsledki pri PTSM, kjer je terapija v raziskavi z navidezno obravnavo izrazito znižala oceno simptomov (Al-Shamali in sod., 2026; Doenyas-Barak in sod., 2024).
Ni univerzalna rešitev: raziskave so majhne, rezultati se razlikujejo, v primerjavi z antidepresivi pa terapija ni bila uspešnejša. Odločilne bodo večje raziskave z dolgim spremljanjem. Do takrat je terapija možno dopolnilo uveljavljenega zdravljenja, o katerem se je smiselno posvetovati s psihiatrom.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Al-Shamali HF, Shocker K, Thakkar J, et al. Effectiveness and safety of hyperbaric oxygen therapy for psychiatric disorders: a systematic review and meta-analysis. Psychiatry Clin Neurosci. 2026;80(9):714–729. doi:10.1111/pcn.70077
- Doenyas-Barak K, Kutz I, Lang E, et al. Hyperbaric oxygen therapy for veterans with combat-associated posttraumatic stress disorder: a randomized, sham-controlled clinical trial. J Clin Psychiatry. 2024;85(4):24m15464. doi:10.4088/JCP.24m15464
- Doenyas-Barak K, Catalogna M, Kutz I, et al. Hyperbaric oxygen therapy improves symptoms, brain’s microstructure and functionality in veterans with treatment resistant post-traumatic stress disorder: a prospective, randomized, controlled trial. PLoS One. 2022;17(2):e0264161. doi:10.1371/journal.pone.0264161
- Danan D, Grosskopf Y, Mayo A, Efrati S, Kutz I, Lang E, Alon U, Doenyas-Barak K. Hyperbaric oxygen therapy for PTSD: threshold effect for sustained symptom improvement in a biologically based treatment. Brain Behav. 2025;15(8):e70757. doi:10.1002/brb3.70757
- Mi K, Guo Q, Xu BY, Wang M, Bi H. Efficacy of hyperbaric oxygen combined with escitalopram in depression and its effect on cognitive function. Pak J Med Sci. 2021;37(4):1054–1057. doi:10.12669/pjms.37.4.3993
- Harch PG, Andrews SR, Rowe CJ, et al. Hyperbaric oxygen therapy for mild traumatic brain injury persistent postconcussion syndrome: a randomized controlled trial. Med Gas Res. 2020;10(1):8–20. doi:10.4103/2045-9912.279978
- Doenyas-Barak K, Elman-Shina K, Lang E, et al. The effect of hyperbaric oxygen therapy on sleep quality across diverse patient populations. Front Neurol. 2026;17:1690633. doi:10.3389/fneur.2026.1690633
- Efrati S, Fishlev G, Bechor Y, et al. Hyperbaric oxygen induces late neuroplasticity in post stroke patients — randomized, prospective trial. PLoS One. 2013;8(1):e53716. doi:10.1371/journal.pone.0053716
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
- Hadanny A, Meir O, Bechor Y, et al. The safety of hyperbaric oxygen treatment — retrospective analysis in 2,334 patients. Undersea Hyperb Med. 2016;43(2):113–122. PMID: 27265988
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.

Sorodni članki
- Kognitivna vitalnost po 65. letu: Kaj ugotavlja prelomna izraelska študija o Hiperbarični kisikovi terapiji in zdravem staranju možganov
- Klinični dokazi za regeneracijo možganov: Celovito poročilo in analiza raziskave o učinkovitosti Hiperbarične kisikove terapije
- Ko 160 let raziskovanja postane vprašanje mesecev




