Depresija, tesnoba in posttravmatska stresna motnja lahko močno okrnijo vsakdan — pri mnogih ljudeh tudi takrat, ko se zdravijo. Nedavna meta-analiza je prvič sistematično pregledala raziskave o hiperbarični kisikovi terapiji na tem področju. Kaj dokazi v resnici povedo?
Predstavljajte si težak balvan tik pod vrhom griča. Dokler ga potiskate premalo, se vsakič znova zakotali nazaj v dolino. Šele ko prestopi rob, se prevesi na drugo stran in se kotali naprej že kar sam. Možganska vezja, ki jih spreminjajo izkušnje, se pogosto vedejo presenetljivo podobno: dokler sprememba ne preseže neke meje, sistem zdrsne nazaj v staro stanje.
Po podobnem vzorcu danes nekateri raziskovalci pojasnjujejo tudi učinke hiperbarične kisikove terapije (HBOT — vdihavanje čistega kisika v komori s povišanim tlakom) pri duševnih motnjah. Zdravljenje teh stanj je dolgo slonelo skoraj izključno na psihoterapiji in zdravilih, zdaj pa HBOT preučujejo kot biološko podprt pristop — torej tak, ki naj bi neposredno vplival na delovanje in zgradbo možganov. Maja 2026 je izšla prva meta-analiza, ki je te raziskave zbrala na enem mestu. V nadaljevanju pojasnimo, kaj je pokazala, kako naj bi terapija delovala in kje so meje dosedanjih dokazov.
Pomembno na začetku. Uporaba HBOT pri duševnih motnjah (depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja — v nadaljevanju PTSM) je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije organizacij UHMS (ameriško Združenje za podvodno in hiperbarično medicino) in ECHM (Evropski odbor za hiperbarično medicino). Spodaj povzemamo objavljene ugotovitve tujih raziskovalcev — ne gre za zdravstvene trditve.
Kako naj bi kisik pod tlakom vplival na možgane
Avtorji meta-analize izhajajo iz zamisli, da HBOT ne deluje kot pomirjevalo, temveč kot dražljaj, ki naj bi v možganovini prebudil obnovitvene procese. Predlaganih razlag je več in se med seboj prepletajo; spodaj jih ločujemo le zaradi preglednosti.
Nevroplastičnost
Sposobnost možganov, da preuredijo svoje povezave. V randomizirani študiji pri bolnikih po možganski kapi so avtorji poročali o pozni nevroplastičnosti tudi leta po poškodbi (Efrati in sod., 2013), kar je izhodišče za preučevanje HBOT pri duševnih motnjah.
Hiperoksično-hipoksični paradoks (HHP)
Nihanje med visoko in običajno ravnjo kisika, ki naj bi celico “pretentalo” v regeneracijski odziv, kot da bi zaznala pomanjkanje kisika (Hadanny in Efrati, 2020). Gre za razlagalni okvir, ki povezuje fiziko plinov z biologijo celjenja.
Modulacija nevrovnetja
Avtorji meta-analize navajajo, da naj bi HBOT umirjala vnetno dogajanje v možganih (nevrovnetje), ki je pri depresiji in PTSM pogosto okrepljeno. Kaj ta biokemični učinek pomeni za bolnika, raziskovalci še preverjajo (Al-Shamali in sod., 2026).
Boljša prekrvavitev in mikrostruktura
Pri veteranih s PTSM so po zaključku terapije na posnetkih magnetne resonance (MRI) opazili spremembe v delovanju in mikrozgradbi predelov, ki sodelujejo pri uravnavanju strahu in spomina (Doenyas-Barak in sod., 2022).
Izpostavljena študija: prva meta-analiza na tem področju
Posebej zgovorna je ena sama primerjava iz iste meta-analize: v primerjavi z navidezno terapijo je bil učinek pri depresiji zmeren (d = −0,68), v primerjavi z običajno oskrbo ali psihoterapijo velik (d = −1,33), v primerjavi z antidepresivi pa razlike ni bilo (d = −0,60). Povedano drugače: tam, kjer so HBOT primerjali z dejavnimi zdravili, se ni izkazala niti za boljšo niti za slabšo — kar je pri posegu v tako zgodnji fazi raziskovanja preudaren, a pošten sklep.
V randomizirani študiji pri veteranih z na zdravljenje odporno PTSM (torej takih, pri katerih običajne terapije niso zadostovale) je 18 oseb prejelo 60 dnevnih hiperbaričnih sej, 17 pa jih je bilo v kontrolni skupini; protokol je dokončalo 29 udeležencev. Avtorji so poročali o pomembnem izboljšanju na lestvici CAPS-V (klinični vprašalnik za oceno PTSM), ob tem pa o izboljšanem delovanju in mikrozgradbi možganov na slikanju z magnetno resonanco — med drugim v predelih čelnega režnja in v hipokampusu, ki sta povezana z uravnavanjem strahu in spomina (Doenyas-Barak in sod., 2022).
Kaj kažejo raziskave po posameznih področjih
Protokol v referenčnih raziskavah
Spodnja tabela povzema okvire, ki se ponavljajo v navedenih študijah s področja duševnega zdravja. To niso priporočila, temveč prikaz tega, kar so raziskovalci dejansko uporabili.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2,0 ATA (pri depresiji se je korist pokazala pri tem tlaku, ne pri 1,2 ATA) |
| Trajanje seje | 60–90 minut |
| Frekvenca | 5× tedensko |
| Število sej | 40–60 |
Kaj raziskave še ne povedo do konca
Avtorji meta-analize sami poudarjajo, da je večina vključenih študij majhnih, izidi posameznih raziskav pa precej razhajajo (pri depresiji še posebej). Zato posameznih številk ne gre brati kot dokončnih. Hkrati pa je prav opozorilo avtorjev tisto, kar krepi zaupanje v njihovo delo: ko raziskovalci sami pokažejo na šibke točke, je njihova ocena bolj poštena in uporabna.
Druga omejitev je vprašanje, pri katerem tlaku in koliko sejah se sploh pokaže učinek. Ugotovitev, da pri 1,2 ATA koristi ni bilo, pri 2,0 ATA pa je bila, je dvorezna: po eni strani opozarja, da “kisik v komori” ni nekaj enoznačnega, po drugi pa daje raziskovalcem jasno smer — odmerek je verjetno ključen in ga je treba natančno določiti. Podobno velja za “pragovno” domnevo, po kateri se izboljšanje nadaljuje šele, ko preseže neko mejo (Danan in sod., 2025): če se potrdi v večjih študijah, bi pomagala razložiti, zakaj nekateri rezultati nihajo.
Tretja meja je primerjava z že uveljavljenimi pristopi. Ker se HBOT v primerjavi z antidepresivi ni izkazala za pomembno boljšo, je za zdaj smiselno o njej razmišljati kot o možnem dopolnilu znotraj raziskav, ne kot o zamenjavi za dokazana zdravljenja. To je hkrati priložnost: kombinacije terapij so področje, ki ga je mogoče načrtno in varno preučiti.
Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila?
Na podlagi profilov udeležencev v navedenih raziskavah (ne kot zdravstveni nasvet, temveč kot opis raziskovalnih populacij) se kot najpogosteje preučevani izrisujejo naslednji:
Osebe z na zdravljenje odporno PTSM, pri katerih psihoterapija in zdravila niso zadostovali — to je bila populacija v izpostavljeni randomizirani študiji (Doenyas-Barak in sod., 2022). Ljudje z depresivnimi simptomi, ki iščejo dopolnilo k obstoječemu zdravljenju, saj se je HBOT v meta-analizi izkazala predvsem kot dodaten, ne nadomestni pristop (Al-Shamali in sod., 2026). Posamezniki s težavami s spanjem ob nevroloških ali postvirusnih stanjih, pri katerih je bilo izboljšanje največje pri slabšem izhodiščnem spanju (Doenyas-Barak in sod., 2026). In osebe s trajnimi težavami po pretresu možganov, pri katerih so se razpoloženjski in tesnobni simptomi izboljševali sočasno z drugimi (Harch in sod., 2020).
Če se v katerem od teh opisov prepoznavate, je prvi korak vedno strokovni posvet — na njem zdravnik presodi, ali je o tovrstni, raziskovalno usmerjeni obravnavi v vašem primeru sploh smiselno in varno razmišljati.
Pogosta vprašanja
Kaj kažejo raziskave o HBOT pri depresiji?
Meta-analiza iz leta 2026 je pri depresivnih simptomih poročala o veliki združeni velikosti učinka, a poudarila, da so študije majhne in rezultati razpršeni; v primerjavi z antidepresivi ni bilo pomembne razlike (Al-Shamali in sod., 2026).
Ali je HBOT uradno priznana indikacija za duševne motnje?
Ne. Uporaba pri depresiji, tesnobi in PTSM je v aktivnem znanstvenem proučevanju in ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS in ECHM.
Kateri protokol je bil v referenčnih študijah?
Pogosto so uporabili 40–60 sej po 60–90 minut, večinoma pri tlaku 2,0 ATA. Pri depresiji se korist pri nizkem tlaku 1,2 ATA ni pokazala (Al-Shamali in sod., 2026).
Kateri profil bolnikov je bil v kliničnih preskušanjih PTSM?
V izpostavljeni randomizirani študiji so sodelovali veterani z na zdravljenje odporno PTSM, ki so prejeli 60 dnevnih sej (Doenyas-Barak in sod., 2022).
Kaj si torej zapomniti
Prva sistematična meta-analiza na tem področju kaže, da bi kisik pod tlakom pri depresiji, tesnobi in PTSM lahko imel merljiv učinek — a le pri ustreznem odmerku in v okviru, ki ga je treba še potrditi z večjimi raziskavami. Posebej zanimiva je domneva o “pragu” izboljšanja, ki bi lahko pojasnila, zakaj zadostno zdravljenje vodi v trajnejši napredek.
HBOT pri duševnih motnjah ni univerzalno čudežno zdravljenje in ne nadomešča psihoterapije ali zdravil — dokazi so za zdaj predhodni. Vendar pa kažejo dovolj jasno smer, da terapija upravičeno ostaja predmet resnega znanstvenega zanimanja, predvsem kot možno dopolnilo uveljavljenim pristopom.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Al-Shamali HF, Shocker K, Thakkar J, in sod. Effectiveness and safety of hyperbaric oxygen therapy for psychiatric disorders: a systematic review and meta-analysis. Psychiatry Clin Neurosci. 2026. doi:10.1111/pcn.70077.
- Doenyas-Barak K, Catalogna M, Kutz I, in sod. Hyperbaric oxygen therapy improves symptoms, brain’s microstructure and functionality in veterans with treatment resistant post-traumatic stress disorder: a prospective, randomized, controlled trial. PLoS One. 2022;17(2):e0264161.
- Danan D, Grosskopf Y, Mayo A, Efrati S, Kutz I, Lang E, Alon U, Doenyas-Barak K. Hyperbaric oxygen therapy for PTSD: threshold effect for sustained symptom improvement in a biologically based treatment. Brain Behav. 2025;15(8):e70757.
- Doenyas-Barak K, Elman Shina K, Lang E, in sod. The effect of hyperbaric oxygen therapy on sleep quality across diverse patient populations. Front Neurol. 2026;17:1690633.
- Mi K, Guo Q, Xu BY, Wang M, Bi H. Efficacy of hyperbaric oxygen combined with escitalopram in depression and its effect on cognitive function. Pak J Med Sci. 2021;37(4):1054–1057.
- Harch PG, Andrews SR, Rowe CJ, in sod. Hyperbaric oxygen therapy for mild traumatic brain injury persistent postconcussion syndrome: a randomized controlled trial. Med Gas Res. 2020;10(1):8–20.
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958.
- Efrati S, in sod. Hyperbaric oxygen induces late neuroplasticity in post stroke patients — randomized, prospective trial. PLoS One. 2013;8(1):e53716.
- Hadanny A, in sod. The safety of hyperbaric oxygen treatment — retrospective analysis in 2.334 patients. Undersea Hyperb Med. 2016;43(2):113–122.
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32.
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
