Kadar se postopki oploditve ponavljajo brez uspeha, pari iščejo dopolnilne poti. Hiperbarično kisikovo terapijo so pri neplodnosti raziskovalci preizkusili prav tam, kjer je bilo najtežje — pri ženskah in moških, pri katerih je vse drugo že odpovedalo.
- Pri ženskah z odporno tanko maternično sluznico je po terapiji zanosila približno vsaka druga, v primerjalni skupini pa manj kot vsaka peta (Chen in sod., 2023).
- Pri slabem odzivu jajčnikov se je prej brez uporabnega zarodka končal več kot vsak drugi cikel, po terapiji približno vsak sedmi (Meng in sod., 2025).
- Uporaba pri neplodnosti je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Kaj boste prebrali
- Zakaj sluznica potrebuje toliko kisika
- Pri najtežji skupini so izmerili največjo razliko
- Pri katerih težavah so dokazi najmočnejši
- Zakaj se pri moških šteje v mesecih
- Koliko sej hiperbarične terapije je bilo v raziskavah?
- Kaj ostaja odprto
- Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Čakalnica je tiha. Na mizi leži izvid, ki ga poznata na pamet. Tretji postopek se je končal tako kot prva dva.
Najtežje ni število. Najtežji je stavek, ki ga slišita vedno znova: vzroka ne najdemo. Vsi izvidi so v mejah, zarodki so lepi, in vendar se nič ne oprime.
Neplodnost se pri parih pogosto ustavi na istem mestu — pri maternični sluznici, ki se ne odzove, ali pri semenu, ki ga je načel oksidativni stres. Na teh dveh mestih so raziskovalci preizkusili hiperbarično kisikovo terapijo (HBOT).
V kitajski raziskavi je po njej zanosilo 53,8 odstotka žensk z odporno tanko sluznico, pri izenačenih ženskah brez terapije pa 18,2 odstotka (Chen in sod., 2023).
Raziskovalci se pri tem niso lotili lažjih primerov. Izbrali so ženske, pri katerih zdravila niso več zalegla in pri katerih je bil vsaj en cikel že odpovedan. Ta članek pokaže, kaj so pri njih izmerili, zakaj bi kisik pod povišanim tlakom pri tem sploh lahko kaj spremenil in kaj ostaja odprto.
Vir številk: Chen in sod., Reprod Biol Endocrinol, 2023; Meng in sod., Reprod Biol Endocrinol, 2025; Thom in sod., Am J Physiol Heart Circ Physiol, 2006.
Hiperbarična kisikova terapija pri neplodnosti je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM. UHMS je ameriško združenje za podvodno in hiperbarično medicino, ECHM pa evropski odbor za hiperbarično medicino.
Zakaj sluznica potrebuje toliko kisika
Maternična sluznica je eno najbolj prekrvavljenih tkiv v telesu. Vsak mesec se na novo zgradi in vsak mesec potrebuje svežo mrežo drobnih žilic.
Kadar te mreže ni dovolj, sluznica ostane tanka. Zdravila, ki vplivajo na hormone, tega ne rešijo vedno, saj težava ni v hormonu, ampak v dostavi.
Tu pride do izraza fizika komore. Pri povišanem tlaku se kisik po Henryjevem zakonu raztopi naravnost v krvni plazmi, podobno kot ogljikov dioksid v gazirani pijači, dokler je steklenica zaprta.
Krvni obtok si predstavljajte kot cestno mrežo. Rdeče krvničke so tovornjaki po glavnih cestah, kisik, raztopljen v plazmi, pa potuje tudi po stranskih poteh, kamor tovornjak ne zapelje.
Kisik, raztopljen v plazmi
Pri povišanem tlaku se kisik raztopi v tekočem delu krvi. Tako doseže tudi slabo prekrvavljena tkiva, kjer je mreža drobnih žilic redka. To je fizikalna osnova vseh hiperbaričnih protokolov.
Sproščanje matičnih celic
Thom in sod. (2006) so poročali, da se po eni seji pri 2,0 ATA število krvnih matičnih celic CD34+ podvoji, po dvajsetih sejah pa poveča osemkratno. Te celice sodelujejo pri nastajanju novih žilic.
Rastni dejavniki in nove žilice
Sistematični pregled meritev pri ljudeh navaja, da se po hiperbarični kisikovi terapiji zvišajo rastni dejavniki in citokini, ki spodbujajo rast žilic (De Wolde in sod., 2021). V manjši randomizirani raziskavi po operaciji je VEGF naraščal s številom sej (Oley in sod., 2025).
Umirjanje vnetja
Isti pregled navaja nižje koncentracije vnetnih beljakovin in citokinov, verjetno prek poti NF-κB, ki v celici prižge vnetne gene (De Wolde in sod., 2021). V živalskem modelu endometrioze je bil nižji tudi vnetni dejavnik TNF-α (Aydın in sod., 2011).
Protivnetni odziv namreč sproži kratkotrajni oksidativni stres med sejo (De Wolde in sod., 2021). Telo se kisiku ne upre, ampak se nanj odzove.
Pri najtežji skupini so izmerili največjo razliko
Najmočnejša raziskava pri ljudeh prihaja iz kitajskega središča za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Raziskovalci so se lotili skupine, ki v ambulantah velja za najtežjo.
To so ženske, pri katerih sluznica kljub vsem zdravilom ostane pod sedmimi milimetri. Pri mnogih je bil zaradi tega vsaj en cikel že odpovedan.
Pri tanki sluznici raziskovalci ne iščejo novega zdravila. Iščejo pot, po kateri bo prišla kri.
Pri 61 odstotkih žensk v tej kohorti so bile v maternici zarastline. Gre za ženske po posegih v maternici, pri katerih se je sluznica stanjšala, kar v ginekologiji poznajo kot Ashermanov sindrom. Prav takšnih žensk je bilo v raziskavi največ.
V Iowi so pri ženskah s slabo napovedjo k postopku zunajtelesne oploditve dodali seje v komori. Med spodbujanjem jajčnikov so vsak delovni dan vstopile v komoro pri 2,4 atmosfere, povprečno desetkrat.
Zarodkov je bilo v tej skupini približno dvakrat več kot v sočasni primerjalni skupini, 6,8 proti 3,3, čeprav se deleža nosečnosti med skupinama nista razlikovala.
Obe nastali nosečnosti sta bili dvojčici in obe sta se končali s porodom v 38. tednu brez zapletov (Van Voorhis in sod., 2005). Za ženske s slabo napovedjo vsak dodaten zarodek pomeni še eno možnost za prenos.
Pri katerih težavah so dokazi najmočnejši
Raziskav ni povsod enako veliko. Nekatera vprašanja so dobro pokrita, druga komaj načeta.
Enainštirideset žensk s slabim odzivom jajčnikov je v prejšnjih ciklih pogosto ostalo brez uporabnega zarodka. V novem ciklu so od tretjega dne do dneva pred sprožitvijo ovulacije vstopale v komoro pri 2,0 ATA, povprečno štiri- do petkrat.
Jajčnih celic so pridobili več kot v prejšnjem ciklu, v povprečju 3,6 namesto 2,3. Ciklov, ki so se končali brez uporabnega zarodka, je bilo prej več kot polovica, po terapiji pa približno vsak sedmi (Meng in sod., 2025).
Ker je bila vsaka ženska sama sebi primerjava, je izid spodbuden, ni pa dokaz. Zanimivo je tudi, koliko sej je bilo potrebnih. Korist se ni večala v nedogled, vrh so avtorji opazili že pri štirih do sedmih sejah.
Zakaj se pri moških šteje v mesecih
Pri paru se pozornost pogosto ustavi pri ženski, podatki pa kažejo drugam. Oksidativni stres — presežek prostih radikalov — najdejo pri približno polovici neplodnih moških (Tremellen, 2008), posledica pa je poškodba dedne snovi v semenčicah.
Meta-analiza je pokazala, da to ni obrobna podrobnost. Pri parih z bolj poškodovano dedno snovjo v semenčicah je bilo tveganje za izgubo nosečnosti po postopku približno dvainpolkrat večje (Zini in sod., 2008).
Zato je zanimivo, kaj se zgodi, ko se to okolje umiri. O tem vprašanju obstaja največ podatkov.
V isto smer kaže še ena analiza. Sistematični pregled devetih raziskav navaja izboljšanje več lastnosti semena in višji delež kliničnih nosečnosti, ob opozorilu avtorjev, da je vključenih raziskav malo (Liu in sod., 2025).
Pri moških je pomemben tudi čas. Nastajanje semenčic traja približno dva do dva meseca in pol, čemur sledi še dozorevanje v obmodku. Kar se dogaja danes, se v izvidu pokaže šele čez mesece, zato se pri moških sej nikoli ne umešča tik pred postopek.
V turški kliniki so pregledali izvide petnajstih moških. Pri petih je razpadala dedna snov v semenčicah, pri petih so imele semenčice nenavadno obliko glavic, pri petih pa semenčic v izlivu sploh ni bilo.
Po hiperbarični kisikovi terapiji se je povprečno število semenčic dvignilo z 8,4 na 15,7 milijona na mililiter. Pri razpadanju dedne snovi je bila slika boljša pri polovici, a skupina petih je premajhna za zanesljiv zaključek. Iz enaintridesetih zarodkov so nastale tri zdrave nosečnosti (Özgök Kangal in Özgök, 2021).
Koliko sej hiperbarične terapije je bilo v raziskavah?
V objavljenih raziskavah se je število sej gibalo med štirimi in približno tridesetimi, tlak pa med 2,0 in 2,5 ATA. Enotnega protokola ni, saj je vsaka skupina izbrala svojega, zato spodnja tabela prikazuje razpon in ne priporočila.
| Parameter | Tipično območje v objavljenih raziskavah |
|---|---|
| Tlak | 2,0 do 2,5 ATA (Meng in sod., 2025; Chen in sod., 2023) |
| Trajanje seje | 60 do 90 minut vdihavanja čistega kisika |
| Pogostost sej | dnevno ali vsak drugi dan |
| Število sej | od štirih do približno 28, odvisno od raziskave |
| Umestitev v cikel | v prvi polovici cikla ali med spodbujanjem jajčnikov |
| Po prenosu zarodka | v nobeni od navedenih raziskav sej niso nadaljevali |
V vseh objavljenih raziskavah so se seje končale pred prenosom zarodka ali pred odvzemom jajčnih celic.
Kaj ostaja odprto
Prvi dve randomizirani raziskavi sta v teku. V Kanadi poteka dvojno slepa raziskava pri bolnicah z bolečino zaradi endometrioze, s 64 udeleženkami in 40 sejami pri 2 ATA; zaključek je predviden konec leta 2027 (NCT06579040). V Izraelu vzporedno poteka raziskava pri moških z zmanjšanim številom semenčic, s 60 sejami v treh mesecih (NCT05842239).
Doslej so bile pri ženskah na voljo kohorte in manjše serije. Združena analiza treh med njimi je potrdila debelejšo sluznico, razlike pri deležu nosečnosti pa še ni pokazala (Moccia in sod., 2025, predhodni tisk brez recenzije).
Spremembo v tkivu je namreč mogoče izmeriti že pri majhnih skupinah, nosečnost pa je oddaljen izid, za katerega so potrebne večje raziskave.
Odprto ostaja tudi vprašanje kakovosti jajčnih celic. V folikularni tekočini so raziskovalci že leta 1997 opazili, da so jajčne celice iz slabo prekisikanih foliklov pogosteje kazale neurejene kromosome (Van Blerkom in sod., 1997). Ali dodan kisik to sliko spremeni, pri ženskah še ni bilo preizkušeno. Na to bodo odgovorile naslednje raziskave.
Seje so se v vseh raziskavah končale pred prenosom zarodka, zato o varnosti v obdobju okoli spočetja podatkov ni. Najbližji podatek prihaja z drugega konca medicine: med 27 nosečnicami, ki so hiperbarično kisikovo terapijo prejele zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom, se je 24 otrok razvijalo običajno (Ozgok-Kangal, 2021).
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
V objavljenih raziskavah so bile zastopane predvsem naslednje skupine.
- Ženska z odporno tanko sluznico. Estrogen in druga zdravila so izčrpana, sluznica pa ostaja pod sedmimi milimetri in cikel je bil že odpovedan. Ta skupina je bila v središču raziskave Chen in sod. (2023).
- Ženska z zarastlinami po posegu v maternici. Po večkratni kiretaži ali operaciji se sluznica ne obnovi tako kot prej. Takšnih je bila v isti kohorti večina.
- Ženska s slabim odzivom jajčnikov. Jajčnih celic je malo in več ciklov se je končalo brez uporabnega zarodka (Meng in sod., 2025).
- Moški z znaki oksidativnega stresa v semenu. Poškodbe dedne snovi so povišane, čas pa dopušča načrtovanje nekaj mesecev vnaprej (Tremellen, 2008; Özgök Kangal in Özgök, 2021).
- Par z bolečino zaradi endometrioze. Tu so podatki še iz živalskih modelov in tekoče raziskave, zato je to področje zanimivo predvsem kot raziskovalno vprašanje.
Če sebe ali bližnjega prepoznate v katerem od teh okvirov, je smiseln pogovor s specialistom, ki par vodi. Na pogovor prinesita celotno sliko: izvide obeh partnerjev, potek dosedanjih postopkov in mnenje specialista.
Hiperbarična kisikova terapija v teh raziskavah ni nikoli nadomestila postopka, vedno je bila dodatek k njemu. Ne gre torej za drugo pot namesto tiste, ki jo par že hodi, ampak za možnost, da tkivo, od katerega je vse odvisno, dobi boljše pogoje. O številu in pogostosti sej odloča zdravnik ob pregledu.
Če vas zanima, kako poteka obravnava v OxySphere, je pot opisana po korakih, od uvodnega zdravniškega pregleda do določitve protokola.
Mehanizem, po katerem kisik pod povišanim tlakom deluje na celični ravni, smo podrobneje opisali v članku o tem, kako deluje hiperbarična kisikova terapija. Kaj raziskave kažejo na moški strani, smo zbrali v članku o hiperbarični kisikovi terapiji pri moški neplodnosti. Kako pomembno je pri nekaterih stanjih hitro ukrepanje, pa smo pokazali ob nenadni izgubi sluha.
Pogosta vprašanja
Katere raziskave so preučevale hiperbarično kisikovo terapijo pri neplodnosti?
Pri ženskah so to kohortne raziskave in majhne serije. Chen in sod. (2023) so preučevali odporno tanko sluznico, Meng in sod. (2025) slab odziv jajčnikov. Van Voorhis in sod. (2005) so izvedli pilotno raziskavo, Mitrović in sod. (2006) pa meritve pretoka krvi.
Pri moških obstajata majhna serija (Özgök Kangal in Özgök, 2021) in meta-analiza devetih raziskav (Liu in sod., 2025). Največji pregled je mrežna meta-analiza 38 raziskav s 3080 moškimi (Wang in sod., 2023).
Ali je neplodnost uradno priznana indikacija?
Ni, ni je ne na seznamu indikacij UHMS ne med priporočili ECHM (Mathieu in sod., 2017). Uporaba na tem področju sodi med raziskovalno oziroma off-label uporabo.
Kateri protokol so uporabili v referenčni raziskavi?
Chen in sod. (2023) so uporabili tlak 2,5 ATA, pri čemer je bila seja dolga sto minut, kisik pa so udeleženke vdihavale sedemdeset minut. Seje so potekale vsaj deset dni v prvi polovici cikla, povprečno 28-krat, in so se končale na dan preobrazbe sluznice.
Korist so avtorji opazili pri ženskah, ki so prejele blastocisto; pri zarodkih v zgodnejši fazi razlike ni bilo.
Kaj pomeni oznaka off-label?
Pomeni uporabo zunaj uradno priznanih indikacij strokovnih združenj. Metoda se pri takem stanju znanstveno proučuje, a še ni uvrščena na potrjeni seznam. Raziskave lahko to sliko sčasoma spremenijo v obe smeri.
Katere raziskave potekajo zdaj?
V Kanadi poteka randomizirana dvojno slepa raziskava pri bolečini zaradi endometrioze s 64 udeleženkami in 40 sejami pri 2 ATA, zaključek je predviden konec leta 2027 (NCT06579040). V Izraelu poteka raziskava pri moških z zmanjšanim številom semenčic, s 60 sejami pri 2 ATA v treh mesecih (NCT05842239).
Kisik po stranskih poteh
Pri ženskah, pri katerih je vse drugo že odpovedalo, so raziskovalci po terapiji izmerili debelejšo sluznico, skoraj trikrat večjo možnost nosečnosti in opazno manj ciklov brez uporabnega zarodka. Mehanizem za tem — raztopljen kisik, dušikov oksid in matične celice — je dobro opisan.
To ni rešitev za vsakogar in doslej ni nadomestilo nobenega postopka, randomiziranih raziskav pri umetni oploditvi pa še ni. Prvi randomizirani raziskavi pri endometriozi in moški neplodnosti pa sta že v teku, in to je razlog za mirno, a resnično pričakovanje.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Chen J, Huang F, Fu J, et al. Hyperbaric oxygen therapy: a possible choice for patients with resistant thin endometrium during frozen embryo transfer treatments. Reprod Biol Endocrinol. 2023;21(1):80. doi:10.1186/s12958-023-01123-4
- Meng W, Zhu W, Song Z, et al. Hyperbaric oxygen therapy improves oocyte yield and embryo quality in poor ovarian responders: a pre-post cohort study. Reprod Biol Endocrinol. 2025;23(1):142. doi:10.1186/s12958-025-01475-z
- Van Voorhis BJ, Greensmith JE, Dokras A, et al. Hyperbaric oxygen and ovarian follicular stimulation for in vitro fertilization: a pilot study. Fertil Steril. 2005;83(1):226–228. doi:10.1016/j.fertnstert.2004.05.101
- Mitrović A, Nikolić B, Dragojević S, et al. Hyperbaric oxygenation as a possible therapy of choice for infertility treatment. Bosn J Basic Med Sci. 2006;6(2):21–24. doi:10.17305/bjbms.2006.3168
- Moccia E, Longobardi P, Lionetti V, Scalese M. Hyperbaric oxygen therapy (HBOT) and its correlation with female infertility: a systematic review and meta-analysis. Preprints.org. 2025 (predhodni tisk, brez recenzije). doi:10.20944/preprints202508.2044.v1
- Thom SR, Bhopale VM, Velazquez OC, et al. Stem cell mobilization by hyperbaric oxygen. Am J Physiol Heart Circ Physiol. 2006;290(4):H1378–H1386. doi:10.1152/ajpheart.00888.2005
- Van Blerkom J, Antczak M, Schrader R. The developmental potential of the human oocyte is related to the dissolved oxygen content of follicular fluid. Hum Reprod. 1997;12(5):1047–1055. doi:10.1093/humrep/12.5.1047
- De Wolde SD, Hulskes RH, Weenink RP, Hollmann MW, Van Hulst RA. The effects of hyperbaric oxygenation on oxidative stress, inflammation and angiogenesis. Biomolecules. 2021;11(8):1210. doi:10.3390/biom11081210
- Oley MH, Oley MC, Iskandar AA, et al. The effect of hyperbaric oxygen therapy on hypospadias reconstruction: a preliminary randomized controlled trial study of VEGF levels and HOPE score analysis. Arch Ital Urol Androl. 2025;97:13342. doi:10.4081/aiua.2025.13342
- Aydın Y, Atis A, Uludag S, et al. Remission of endometriosis by hyperbaric oxygen treatment in rats. Reprod Sci. 2011;18(10):941–947. doi:10.1177/1933719111400635
- Özgök Kangal K, Özgök Y. Assisted reproductive treatments with hyperbaric oxygen therapy in male infertility. Urol Res Pract. 2021;47(2):98–105. doi:10.5152/tud.2020.20328
- Liu B, Wang J, Liu L, et al. Hyperbaric oxygen therapy for male infertility: a systematic review and meta-analysis on improving sperm quality and fertility outcomes. Med Gas Res. 2025;15(4):529–534. doi:10.4103/mgr.medgasres-d-24-00153
- Wang Z, Zhou Z, Zhang L, et al. Efficacy and safety of nonpharmacological strategies for the treatment of oligoasthenospermia: a systematic review and Bayesian network meta-analysis. Eur J Med Res. 2023;28(1):6. doi:10.1186/s40001-022-00968-6
- Tremellen K. Oxidative stress and male infertility — a clinical perspective. Hum Reprod Update. 2008;14(3):243–258. doi:10.1093/humupd/dmn004
- Zini A, Boman JM, Belzile E, Ciampi A. Sperm DNA damage is associated with an increased risk of pregnancy loss after IVF and ICSI: systematic review and meta-analysis. Hum Reprod. 2008;23(12):2663–2668. doi:10.1093/humrep/den321
- Ozgok-Kangal K. Long-term infant outcomes after hyperbaric oxygen treatment for acute carbon monoxide poisoning during pregnancy. Diving Hyperb Med. 2021;51(3):248–255. doi:10.28920/dhm51.3.248-255
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
