Vse tri pomembne sestavine zanositve — kakovost jajčec, kakovost semenčic in stanje maternične sluznice — so po sodobni reproduktivni literaturi neposredno odvisne od dobre prekrvavljenosti in oskrbe s kisikom. Najnovejše raziskave, vključno s prelomno kitajsko kohorto Meng iz novembra 2025 in meta-analizo moške plodnosti iz 2025, kažejo obetavne rezultate hiperbarične kisikove terapije (HBOT) pri pripravi obeh partnerjev na postopek zunajtelesne oploditve.
Par, ki je za sabo že imel tri neuspešne cikle umetne oploditve. Ženska po več posegih izpraskanja maternice, pri kateri ultrazvok ob vsakem ciklu pokaže, da maternična sluznica preprosto ne raste dovolj, kljub estrogenom in drugim zdravilom. Mlajši moški, pri katerem so v analizi semena ugotovili veliko poškodb dednega materiala v semenčicah, vzroka pa zdravniki ne najdejo. To so vsakdanji portreti pacientk in pacientov reproduktivnih centrov po Evropi — in prav za njih raziskovalci že dve desetletji preučujejo, ali bi terapija s čistim kisikom v hiperbarični komori lahko pripravila boljše okolje za uspešno zanositev in zdravo nosečnost.
Postopek zunajtelesne oploditve, v stroki znan kot IVF (in vitro fertilizacija), v poenostavljenem pogledu temelji na treh stebrih: kakovostna jajčeca, ki jih jajčniki dajo med stimulacijo, kakovostne semenčice, ki bodo jajčece oplodile, in dovolj debela ter dobro prekrvavljena maternična sluznica, v katero se bo zarodek po prenosu lahko ugnezdil. Vsi trije stebri so po objavljeni literaturi izjemno občutljivi na to, kako dobro je tkivo oskrbljeno s kisikom in kako močno je obremenjeno z notranjim »rjavenjem« celic — tako imenovanim oksidativnim stresom. Prav na ti dve področji pa hiperbarični kisik posega najgloblje.
Zakaj kisik tako neposredno vpliva na uspeh umetne oploditve
Reproduktivni sistem ženske je izjemno občutljiv na to, koliko kisika dobivajo posamezna tkiva. Procesi, kot so zorenje jajčec v jajčniku, rast maternične sluznice in ugnezdenje zarodka, potrebujejo dobro delujočo mrežo majhnih krvnih žilic. Kadar ta mreža odpove — bodisi zaradi staranja, brazgotin po posegih, kroničnega vnetja v mali medenici ali endometrioze — tkivu zmanjka kisika. To stanje stroka imenuje tkivna hipoksija, in je v reproduktivni literaturi neposredno povezano z upadom plodnosti.
Pri ženskah z odpornim tankim endometrijem (sluznico maternice, ki kljub vsem zdravilom ne zraste do potrebne debeline) je v ozadju pogosto eden od naslednjih dejavnikov, ki jih opisuje literatura. Pogosto gre za brazgotinasto tkivo po posegih izpraskanja maternice ali po krvavitvah po porodu — to stanje stroka imenuje Ashermanov sindrom oziroma intrauterine adhezije, kar pomeni, da so se v maternici zaceljene zarastline. Drugi pogost vzrok je visoka upornost krvnih žil v maternici, ki jo zdravnik vidi na posebnem ultrazvoku z merjenjem pretoka (Dopplerjev pregled). Tretji dejavnik je trajna lokalna pomanjkanje kisika v sluznici, četrti pa slab odziv jajčnikov na hormonsko stimulacijo — stanje, ki ga reproduktivni zdravniki označujejo s kratico POR (poor ovarian response) in pri katerem ženska kljub stimulaciji pridobi le malo jajčec.
Pri moških je glavni vzrok težav drugačen, vendar ravno tako povezan s kisikom. V semenu se zaradi različnih razlogov nakopičijo zelo agresivne molekule, ki jim stroka pravi reaktivne kisikove spojine (kratica ROS — angl. reactive oxygen species). Te molekule poškodujejo membrane semenčic in razdrobijo dedni material v njihovih jedrih. To zadnje stanje se imenuje fragmentacija DNK semenčic, in je po objavljeni literaturi neposredno povezano s ponavljajočimi se splavi ter s tem, da se razvoj zarodka ustavi po tretjem dnevu — kar v IVF postopku pomeni neuspeh kljub na videz uspešni oploditvi.
Kaj to pomeni v praksi? Pri vsakem ciklu IVF mora reproduktivni center oceniti, ali je sluznica maternice na dan pred prenosom zarodka dovolj debela in ali so zarodki, pridobljeni iz oplojenih jajčec, ustrezne kakovosti. Kadar ni nobenega od tega, se cikel pogosto prekliče ali pa se prenos zarodka kasneje ne konča z nosečnostjo — kar za par pomeni izgubljen čas, dodatne stroške in veliko čustveno breme. Prav za to skupino pacientov so raziskovalci sistematično preučevali, ali bi terapija s čistim kisikom v komori lahko izboljšala končni izid.
Mehanizmi: zakaj raziskovalci verjamejo v zdravljenje s kisikom pod tlakom
V hiperbarični komori pacientka ali pacient diha 100-odstotni medicinski kisik pri tlaku, ki je dva do dva in polkrat višji od običajnega zračnega tlaka na morski gladini. V stroki se ta tlak označuje s kratico ATA (atmosfera absolutna), tako da je 2,0 ATA enako dvojnemu tlaku ob morju. Pri tem zvišanem tlaku po fizikalnih zakonih (Henryjev zakon o topnosti plinov) v krvni plazmi raztopi do desetkrat več kisika kot pri običajnem dihanju. To je ključna razlika: takšna plazma, prepojena s kisikom, lahko prodre tudi po brazgotinastih ali zoženih kapilarah, kjer rdeče krvne celice — običajni prenašalci kisika — ne morejo več nemoteno potovati. Z drugimi besedami: kisik dospe natanko tja, kjer ga primanjkuje — v stanjšano sluznico, ishemični jajčnik, slabo prekrvavljeno testikularno tkivo.
To je fizikalna osnova. Avtorji raziskav pa so opisali tudi vrsto specifičnih bioloških mehanizmov, prek katerih bi terapija s kisikom v komori lahko vplivala na pripravo telesa na umetno oploditev:
Spodbujanje rasti novih krvnih žil
Avtorji navajajo, da kisik v komori v slabo prekrvavljenih tkivih sproži dvig posebnega rastnega faktorja (v stroki znanega kot VEGF), ki je glavni naravni signal za nastanek novih kapilar — najmanjših krvnih žilic, ki tkivu dovajajo hranila in kisik. Srbski raziskovalci pod vodstvom Mitrovića so na ultrazvoku zares dokumentirali nastanek goste mreže novih žilic pod maternično sluznico po seriji terapij.
Pametna prevara celic
Med samo terapijo telo plava v izobilju kisika, takoj po izstopu iz komore pa raven hitro upade nazaj na običajno. Celice ta nenaden padec zmotno razumejo kot pomanjkanje kisika in sprožijo zaščitne procese: aktivacijo signalnih beljakovin (HIF-1α) in posebnih encimov sirtuinov, predvsem SIRT1 — beljakovine, ki obnavlja mitohondrije, torej male »elektrarne« znotraj celic. To je v stroki znano kot paradoks hiperoksije-hipoksije in je eno najbolj zanimivih sodobnih odkritij na tem področju.
Obnova energijskih elektrarn v jajčcih
Pri ženskah po 35. letu se v jajčcih kopičijo agresivne molekule, ki poškodujejo mitohondrije — male energijske elektrarne v vsaki celici. Ker je zorenje jajčeca in pravilna delitev kromosomov energetsko najzahtevnejši proces v človeškem telesu, oslabljeni mitohondriji vodijo v napake delitve (znane kot aneuploidije) in posledično v spontane splave. Avtorji navajajo, da terapija s kisikom prek aktivacije SIRT1 te elektrarne »prebudi« in jim povrne zmogljivost.
Pomiritev vnetnih procesov v mali medenici
Po raziskavah terapija s kisikom znižuje raven vnetnih sporočilcev (najpomembnejši med njimi sta TNF-α in IL-6) ter zvišuje raven protivnetnih (kot je IL-10). Pri pacientkah z endometriozo ali kroničnim vnetjem v mali medenici to pomeni, da maternica postane manj sovražno okolje za zarodek. Hkrati to pomaga vzpostaviti tako imenovano imunsko toleranco — sposobnost ženskega telesa, da sprejme zarodek, ki nosi tudi očetove gene, in ga ne »napade« kot tujek.
Zaščita semenčic pred poškodbami
Pri moških je glavni krivec težav s plodnostjo previsoka raven agresivnih kisikovih molekul v semenu (omenjenih ROS), ki razdrobijo dedni material v semenčicah. V meta-analizi osmih kliničnih študij iz leta 2025 (objavljeni v reviji Medical Gas Research) avtorji navajajo, da terapija s kisikom v komori paradoksalno spodbudi naravne antioksidativne obrambe telesa, znižuje raven škodljivih molekul in izboljša obliko ter gibljivost semenčic.
Kisik prodre tja, kamor kri ne more
Pri brazgotinasti maternici ali ishemičnih (slabo prekrvavljenih) predelih jajčnika rdeče krvne celice — naši običajni prenašalci kisika — težko dosežejo predele pomanjkanja. Plazma, prepojena s kisikom v komori, pa rdečih krvničk za prenos sploh ne potrebuje. To pomeni, da lahko obide ta vaskularni zid in kisik dostavi prav tja, kjer ga klasično dihanje nikoli ne bi moglo pripeljati. To je morda najpomembnejša fizikalna prednost hiperbarične terapije pri pripravi na umetno oploditev.
Endometrij: ko sluznica preprosto ne raste
Maternična sluznica — endometrij — je tisti del maternice, ki se vsak menstrualni cikel obnovi in pripravi za morebitno nosečnost. Klinične smernice navajajo, da je za uspešno ugnezdenje zarodka po prenosu praviloma potrebna debelina vsaj 7 do 8 milimetrov, sluznica pa mora biti dobro prekrvavljena. Pri delu pacientk pa estrogeni, sildenafil (zdravilo, ki razširi žile, znano tudi pod imenom Viagra), aspirin in druga dopolnila ne dosežejo zadostnega učinka — njihov endometrij preprosto ostane pretanek. V stroki temu pravijo odporen tanek endometrij. Prav za to skupino pacientk so raziskovalci sistematično preučevali, ali bi terapija s kisikom v komori lahko spremenila izid.
Jajčniki: ko hormonska stimulacija ne prinese dovolj jajčec
Eden najtrših klinično-reproduktivnih izzivov je tako imenovani slab odziv jajčnikov na hormonsko stimulacijo. V stroki se uporablja kratica POR (poor ovarian response) — ki preprosto pomeni, da ženska kljub hormonskim spodbudam pridobi le malo jajčec, in da je njihova kakovost slabša. Glede na različne dejavnike tveganja se to stanje pojavlja pri pet do trideset odstotkih vseh stimulacijskih ciklov. Obstoječa dopolnilna zdravila in dodatki — kot so rastni hormon, koencim Q10, dehidroepiandrosteron (DHEA) — po objavljenih meta-analizah dajejo nekonsistentne rezultate.
In prav v to sliko v letu 2025 vstopi raziskava, ki je v stroki naletela na velik odmev.
Moški dejavnik: kako HBOT vpliva na kakovost semenčic
Predstava, da je neuspeh umetne oploditve »ženska težava«, je v sodobni reproduktivni medicini popolnoma preživeta. Statistični podatki kažejo, da so dejavniki na strani moškega bodisi primarni bodisi sodelujoči vzrok v več kot polovici vseh primerov neplodnosti parov. Visoka stopnja poškodb dednega materiala v semenčicah (strokovno: fragmentacija DNK semenčic) je po objavljeni literaturi neposredno povezana s ponavljajočimi se splavi, z zaustavitvijo razvoja zarodka po tretjem dnevu in s slabšo uspešnostjo postopkov IVF in ICSI (postopek, pri katerem embriolog z mikropipeto eno samo izbrano semenčico vbrizga neposredno v jajčece).
Prav zato je poseben prostor v sodobnih reproduktivnih protokolih namenjen tudi pripravi moškega — in tu so raziskave o terapiji s kisikom v zadnjih letih prinesle obetavne podatke.
Pri težkih oblikah neplodnosti, kot je azoospermija (popolno pomanjkanje semenčic v izlivu), kjer se zdravniki zatekajo h kirurški pridobitvi semenčic neposredno iz mod (postopek se imenuje TESE), se je terapija s kisikom izkazala za koristno predpripravo. Pri kar 80 % pacientov so avtorji opisali pozitivne mikroskopske spremembe testikularnega tkiva, povprečno število semenčic, najdenih v modih, pa se je več kot podvojilo — z 8,4 milijona na 15,7 milijona na mililiter. Pri kombinaciji takšne kirurške ekstrakcije s terapijo s kisikom in poznejšim postopkom oploditve so avtorji pri tej najtežji populaciji parov poročali o približno 30-odstotni stopnji živorojenih nosečnosti.
Kako stroka gleda na to: stališča ESHRE in ASRM
Pri uvajanju katerekoli nove dopolnilne metode v reproduktivno medicino se stroka naslanja na stališča dveh najbolj referenčnih strokovnih združenj na svetu: ESHRE (Evropsko združenje za človeško reprodukcijo in embriologijo) in ASRM (Ameriško združenje za reproduktivno medicino). Obe združenji svoje smernice oblikujeta zelo previdno, saj sta zavezani temu, da paciente zaščitita pred neetičnimi finančnimi obremenitvami z nedokazanimi terapijami.
V letih 2024 in 2025 je ESHRE izdal obsežen osnutek smernic za dobre klinične prakse pri uporabi dopolnil k umetni oploditvi (v stroki imenovanih IVF add-ons). V tem dokumentu je strokovno združenje pregledalo kar 27 različnih dopolnilnih terapij — vključno z infuzijami plazme bogate s trombociti (PRP), vbrizganjem majhnih ranic v sluznico (postopek imenovan »scratching« endometrija), kortikosteroidi in različnimi imunološkimi testiranji.
Pomembna ugotovitev za naše bralce: terapija s kisikom v komori v tem strogem strokovnem pregledu ni bila specifično in poimensko zavrnjena kot škodljiva ali izrecno odsvetovana — kot so bile nekatere druge metode. ESHRE jo uvršča v širši okvir terapij za uravnavanje oksidativnega stresa, kjer velja temeljno strokovno vodilo: dokazi so obetavni, vendar so randomizirane kontrolirane študije (RCT — najbolj zahteven tip raziskav, kjer pacientke naključno razdelijo v skupini in primerjajo izide) še nezadostne, da bi terapija postala prvi klinični standard.
V krovnih združenjih same baromedicine (UHMS — ameriško hiperbarično društvo, in EUBS — evropsko združenje za podvodno in baromedicino) je terapija pri reproduktivnih indikacijah uvrščena med obetavne, »raziskovalne« indikacije (angl. investigational HBOT indications). Po objavljeni literaturi torej obetavna, vendar (še) ne uradno priznana s strani UHMS in evropskega odbora za hiperbarično medicino ECHM.
Kakšni protokoli so v reproduktivnih študijah najbolj uporabljeni
Različne reproduktivne študije se v izbiri parametrov terapije zelo približujejo skupnemu razponu, ki ga UHMS in EUBS smernice opredeljujeta kot prag učinkovitosti. Pomemben varnostni in učinkovitostni poudarek, ki ga moramo pri tem omeniti: na trgu se zadnja leta širijo tako imenovane »mehke« prenosne komore, ki delujejo pri tlakih do 1,3 ATA. Po smernicah krovnih združenj te komore ne dosegajo praga, pri katerem bi se aktivirali biološki procesi obnove — torej spodbujanje matičnih celic in nastanek novih kapilar. Klinično relevantni reproduktivni učinki, ki so opisani v citirani literaturi, zahtevajo trdne, medicinsko atestirane komore, ki delujejo pri tlakih nad 1,4 ATA — najpogosteje med 2,0 in 2,5 ATA.
| Parameter terapije | Tipičen razpon v reproduktivnih študijah |
|---|---|
| Tlak v komori | 2,0 do 2,5 ATA (»mehke« komore pod 1,4 ATA niso dovolj) |
| Trajanje seje | 60 do 100 minut, najpogosteje 70–90 minut čistega kisika |
| Pogostost | 1× dnevno, najpogosteje 5× tedensko |
| Časovni okvir pri slabem odzivu jajčnikov | 4 do 7 sej med hormonsko stimulacijo, zaključek 24 do 48 ur pred odvzemom jajčec (po Meng, 2025) |
| Časovni okvir pri tankem endometriju | Vsaj 10 dni v prvi polovici menstrualnega cikla pred dnem priprave sluznice za prenos zarodka (po Chen, 2023) |
| Časovni okvir za pripravo moškega | Serija sej pred postopkom umetne oploditve, najpogosteje 10 do 20 sej (po Metelev, 2015) |
Dober varnostni temelj: Avtorji raziskav navajajo, da so kontraindikacije za terapijo s kisikom pri reproduktivnih indikacijah minimalne — pred prvo terapijo jih zdravnik vedno preveri. Ravno reproduktivni protokoli s sejami trajanja 60 do 90 minut sodijo med najbolj varne v hiperbarični medicini, saj se uporabljajo nizki do srednji tlaki (2,0 do 2,5 ATA) v krajših sejah, kar minimizira tveganje za kakršnekoli neželene učinke.
Kje v Evropi se HBOT že uveljavlja v okviru postopkov umetne oploditve
Uvajanje terapije s kisikom v reproduktivno medicino je odvisno od regulativnega in inovacijskega okolja vsake države. Znotraj Evrope sta se kot vodilna integratorja izoblikovali Poljska in Češka — državi, kjer je trg čezmejne reproduktivne oskrbe (parov, ki za umetno oploditev potujejo v drugo državo) zelo razvit in privablja pacientke iz Nemčije, Velike Britanije, ZDA in tudi iz sosednjih držav. To dvoje pomeni, da gledamo trga, kjer so kliniki v stalni mednarodni konkurenci in zato hitro vključujejo nove, znanstveno utemeljene metode.
Na Poljskem je vodilna mreža INVICTA, predvsem njen specializirani center NAMI Medical Resort & Clinic v Sopotu, razvila petdnevni rezidenčni program imenovan NAMI OOCYTE — namenjen prav ženskam z nizko ovarijsko rezervo, torej tistim, ki so imele za sabo več neuspešnih stimulacij. V tem programu se klasična reproduktivna medicina prepleta z ovarijsko mezoterapijo (vbrizgavanjem plazme in matičnih celic neposredno v jajčnike), vsakodnevno terapijo s kisikom v eni največjih poljskih trdnih komor ter dietno in nevrološko podporo. Terapija s kisikom torej ni stranski dodatek, temveč jedrni del protokola.
Na Češkem — z več kot 50 vrhunskimi reproduktivnimi klinikami in dolgo tradicijo (prvi »otrok iz epruvete« iz tega dela Evrope se je rodil leta 1982) — je model nekoliko drugačen. Integracija temelji na partnerskih povezavah med vodilnimi reproduktivnimi centri (Reprofit International v Brnu, IVF CUBE, GENNET, FertilityPort) in specializiranimi baromedicinskimi centri (Centrum Barokomor in OxyTherapy v Pragi). Pacientke pogosto med samim zdravljenjem obiščejo te centre po priporočilu klinike. Na uporabniških forumih, kot je češki Modrý koník, se odkrito delijo izkušnje: ženske govorijo o tem, kako jim je »kisikova komora« po več neuspelih ciklih pomagala spraviti sluznico iz štirih milimetrov na osem in več, kar je omogočilo prvi uspešen prenos zarodka.
Slovenija je v geografskem in funkcionalnem pogledu med tema dvema modeloma: dovolj blizu evropskim reproduktivnim centrom in z dovolj razvitimi domačimi baromedicinskimi kapacitetami, da je integracija pristopa po vzoru Poljske in Češke smiselna možnost — seveda v dogovoru z lečečim ginekologom in v okviru reproduktivnega centra, ki vodi vaš postopek.
Kaj raziskave še ne povedo (in kje je potrebna previdnost)
Pošten pregled literature zahteva, da na to vprašanje odgovorimo neposredno. Terapija s kisikom v komori pri pripravi na umetno oploditev ni univerzalna rešitev in dosedanja literatura nakazuje nekaj omejitev, ki jih je smiselno pošteno postaviti na mizo.
Neplodnost je multifaktorialna. Če je razlog za neuspešen postopek umetne oploditve genetska napaka v zarodku samem (kar je dokaj pogost dejavnik pri ženskah po 38. letu) ali kromosomska napaka, terapija s kisikom embriološkega problema ne more nadomestiti. Terapija namreč deluje na okolje — maternico, jajčnik, semenčice — ne na zarodek samega.
Protokoli niso popolnoma poenoteni. Med različnimi študijami se uporabljajo različni tlaki (od 2,0 do 2,5 ATA), različna trajanja sej (od 70 do 100 minut), različno število sej (od 7 do več kot 20) in različni časovni okviri v menjskem ciklu. Meng (2025) sicer postavlja jasen okvir za pripravo jajčnikov (4 do 7 sej med stimulacijo), Chen (2023) pa za pripravo endometrija (vsaj 10 dni v prvi polovici cikla). Smernice UHMS in EUBS pa še ne podajajo enotnega ginekološkega standarda.
Še ni uradna UHMS ali ECHM indikacija. Priprava na umetno oploditev in zdravljenje tankega endometrija sta v aktivnem znanstvenem proučevanju, vendar nista uvrščena med uradno priznane indikacije UHMS (ameriškega hiperbaričnega društva) niti ECHM (evropskega odbora za hiperbarično medicino). Gre za off-label, raziskovalno področje uporabe — kar pomeni, da terapija ima znanstveno utemeljitev in kliničnih izsledkov, vendar (še) ni del uradnih obveznih protokolov.
Manjkajo veliki multicentrični RCT-ji. Tako kohorta Chen (2023) s 146 pacientkami kot nedavna kitajska študija Meng (2025) sta metodološko zahtevni in dragoceni, vendar ne nadomestita potrebe po obsežnejših randomiziranih kontroliranih študijah, ki bi vključevale večjo populacijo iz različnih centrov. Smernice ESHRE 2024/2025 izrecno pozivajo k dodatni izgradnji RCT baze, preden bi terapija postala uradni klinični standard prve izbire.
Pri ženskah z normalno debelim endometrijem in dobrim ovarijskim odzivom dodatna korist v obstoječi literaturi ni dokazana. Pozitivni signali se v raziskavah pojavljajo predvsem pri jasno definiranih kliničnih podskupinah — pri tankem endometriju, slabem odzivu jajčnikov, brazgotinastih maternicah in pri moških z visokim deležem poškodb DNK semenčic. Pri ženskah brez teh težav koristi raziskave (zaenkrat) ne potrjujejo.
Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila?
Iz objavljenih študij se izriše precej dosledna slika o tem, kateri pacienti v raziskavah najbolj prepričljivo odgovorijo na terapijo s kisikom v sklopu priprave na umetno oploditev. Po podatkih iz literature so to predvsem naslednji profili:
Ženske z odpornim tankim endometrijem (debelina manj kot 7 milimetrov), pri katerih standardna zdravila niso dosegla zadostnega odziva. To je profil pacientk iz študije Chen (2023) — tiste, ki so že prejele estrogen, vaginalni sildenafil, aspirin ali kitajska zelišča, sluznica pa kljub vsemu ni dosegla potrebne debeline. Pri tej skupini je terapija s kisikom pred pripravo endometrija povečala debelino sluznice in zmanjšala stopnjo preklicanih ciklov.
Ženske z brazgotinami v maternični votlini (Ashermanov sindrom in intrauterine zarastline). Pri pacientkah z anatomsko poškodbo sluznice po posegih izpraskanja, po krvavitvah po porodu ali po operacijah na maternici je oksigenacija sluznice naravno omejena — saj brazgotinasto tkivo nima ustrezne mreže krvnih žilic. Mehanistični podatki o spodbujanju rasti novih kapilar so pri tej podskupini še posebej smiselni.
Ženske s slabim odzivom jajčnikov (POR), ki se pripravljajo na hormonsko stimulacijo. Profil iz najnovejše študije Meng (2025): štiri do sedem sej med stimulacijskim ciklom je v raziskavi izboljšalo število pridobljenih jajčec in kakovost zarodkov pri pacientkah, ki sicer pridobivajo malo jajčec na cikel. Pomembno je, da so te ugotovitve relativno sveže — iz novembra 2025 — kar pomeni, da gre za enega najnovejših razvojnih korakov v reproduktivni medicini.
Pacientke z neuspešnimi cikli umetne oploditve in dokazano slabo prekrvavljenostjo na Dopplerjevem ultrazvoku. Profil iz študije Mitrović (2006) — pacientke z nepojasnjeno neplodnostjo, kjer Dopplerjev pregled pokaže visok upor v žilah pod sluznico. Slaba prekrvavljenost je objektivni biomarker, ki ga je mogoče pred in po terapiji slediti s preprostim ultrazvočnim pregledom — kar je dragoceno, saj omogoča merljivo preverjanje učinka terapije.
Moški z idiopatsko (nepojasnjeno) neplodnostjo in visokim deležem poškodb DNK v semenčicah. Profil iz raziskave Metelev (2015) in meta-analize 2025. Kadar napredna laboratorijska analiza semena pokaže visok delež poškodb DNK ali povišano raven škodljivih kisikovih molekul, avtorji opisujejo izrazito izboljšanje teh parametrov pred postopkom umetne oploditve — in v primeru Meteleve kohorte tudi skoraj podvojeno stopnjo zanositve partnerk.
Pari, ki so doživeli več neuspešnih ciklov umetne oploditve kljub na videz dobri kakovosti zarodkov. V tem profilu je smiselno z reproduktivnim ginekologom razpravljati o sistematični reviziji vseh treh dejavnikov — endometrijskega okolja, ovarijskega odziva in moške kakovosti semenčic — in oceniti, ali bi terapija s kisikom v tem konkretnem primeru lahko prinesla dodatno korist.
Kisik kot del širše priprave na zanositev
Terapija s kisikom v hiperbarični komori pri pripravi na umetno oploditev ni čudežno zdravilo — vendar je po objavljeni literaturi ena najbolj logičnih, fizikalno in molekularno utemeljenih dopolnilnih intervencij, kjer so trije dejavniki — oksidativni stres, slaba prekrvavljenost tkiv in oslabljeni mitohondriji — neposredno prepleteni s plodnostjo. Raziskave od pionirske srbske študije iz leta 2006, prek velike kitajske kohorte Chen iz leta 2023 s 146 pacientkami, do prelomne študije Meng iz novembra 2025 in najnovejše meta-analize moške plodnosti iz revije Medical Gas Research (2025) podajajo skladno sliko: pri ustrezno izbranih pacientkah in pacientih bi terapija s kisikom lahko prispevala k debelejšemu in bolje prekrvavljenemu endometriju, k večjemu izplenu kakovostnih jajčec in k semenčicam z bistveno manj poškodovanim dednim materialom.
Pošteno je tudi povedati, da gre za off-label, raziskovalno področje, ki ga ESHRE in ASRM v svojih smernicah obravnavata s prevladujočo ostrostjo do dopolnil k umetni oploditvi — vendar ga, kar je pomembno, ne odsvetujeta. UHMS in EUBS terapijo pri ženski in moški neplodnosti uvrščata med obetavne raziskovalne indikacije. Vodilni reproduktivni programi v sosednji Poljski (INVICTA NAMI Resort) in Češki (Reprofit, OxyTherapy, Centrum Barokomor) jo že zdaj integrirajo kot del širšega protokola priprave parov na umetno oploditev — kar pomeni, da gledamo metodo, ki ni eksperimentalna, temveč v evropskem prostoru praktično uveljavljena.
V OxySphere Medical izvajamo Hiperbarično kisikovo terapijo v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom strokovnega vodje ambulante prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri in literatura
Primarne klinične študije
- Chen J, Huang F, Fu J, Zhao J, Li J, Peng Z, Zhao J, Xu B, Li S, Zhang Q, Liang S, Li Y. Hyperbaric oxygen therapy: a possible choice for patients with resistant thin endometrium during frozen embryo transfer treatments. Reprod Biol Endocrinol. 2023 Sep 1;21(1):80. doi:10.1186/s12958-023-01123-4. PMID: 37658414
- Meng W, Zhu W, Song Z, Pan Y, Xing X, Guo J, Pang L, Meng F, Zhang Z, Li J, Yang J, Lu Q. Hyperbaric oxygen therapy improves oocyte yield and embryo quality in poor ovarian responders: a pre-post cohort study. Reprod Biol Endocrinol. 2025 Nov 17;23:142. doi:10.1186/s12958-025-01475-z. PMID: 41250167
- Mitrović A, Brkić P, Nikolić B, Dragojević S, Ljubić A, Jovanović T. Hyperbaric oxygenation as a possible therapy of choice for infertility treatment. Bosn J Basic Med Sci. 2006 May;6(2):21-24. PMID: 16879108
- Mitrović A, Brkić P, Nikolić B, et al. Hyperbaric oxygen and in vitro fertilisation. Aust N Z J Obstet Gynaecol. 2006;46(5):456-457.
- Van Voorhis BJ, Greensmith JE, Dokras A, Sparks AE, Simmons ST, Syrop CH. Hyperbaric oxygen and ovarian follicular stimulation for in vitro fertilization: a pilot study. Fertil Steril. 2005 Jan;83(1):226-228. PMID: 15652917
- Leverment J, Turner R, Bowman M, et al. Report of the use of hyperbaric oxygen therapy (HBO2) in an unusual case of secondary infertility. Undersea Hyperb Med. 2004;31(2):245-250.
- Metelev AY, Bogdanov AB, Ivkin EV, Mitrokhin AA, Vodneva MM, Veliev EI. Hyperbaric oxygen therapy in the treatment of male infertility associated with increased sperm DNA fragmentation and reactive oxygen species in semen. Urologiia. 2015;5:74-76.
- Ma Y, Zhong Y, Chen X, Liu H, Shi Y, Zhang X, Sun H. Hyperbaric Oxygen Treatment Ameliorates the Decline in Oocyte Quality and Improves the Fertility of Aged Female Mice. Reprod Sci. 2023 Jun;30(6):1834-1840. doi:10.1007/s43032-022-01082-y. PMID: 36520404
- Çağlı F, Baktır MA, Dolanbay M, Balcıoğlu E, Cumaoğlu A, Ermiş M, et al. An evaluation of the effects on the ovaries of hyperbaric oxygen therapy in a rat model of premature ovarian failure created with cyclophosphamide. Turk J Obstet Gynecol. 2023 Mar 10;20(1):46-52. PMID: 36908093
Sistematični pregledi in meta-analize
- Hyperbaric oxygen therapy for male infertility: a systematic review and meta-analysis on improving sperm quality and fertility outcomes. Med Gas Res. 2025. PMC12124701.
- Hyperbaric Oxygen Therapy (HBOT) and Its Correlation with Female Infertility: A Systematic Review and Meta-Analysis. Preprints.org. 2025.
- Mago V. Hyperbaric Medicine in Infertility. In: Hyperbaric Medicine. Springer, Singapore; 2025. doi:10.1007/978-981-95-2644-4_8
- Özgök Kangal K, Özgök Y. Assisted reproductive treatments with hyperbaric oxygen therapy in male infertility. Turk J Urol. 2021;47(2):98-105.
Smernice in stališča stroke
- ESHRE Add-ons Working Group. Good practice recommendations for add-ons in reproductive medicine — Draft for review. European Society of Human Reproduction and Embryology, 2024/2025.
- ASRM Ethics Committee. Assisted reproduction with advancing paternal and maternal age: an Ethics Committee opinion (2025). American Society for Reproductive Medicine.
- UHMS (Undersea and Hyperbaric Medical Society) — Indications for Hyperbaric Oxygen Therapy. Investigational HBOT Indications: Infertility.
- EUBS (European Underwater and Baromedical Society) — Diving and Hyperbaric Medicine, Vol. 50.
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24-32.
Strokovne monografije in viri
- Neuman TS, Thom SR. Physiology and Medicine of Hyperbaric Oxygen Therapy. Saunders/Elsevier; chapter on dysfertility (str. 498–501).
- Whelan HT, Kindwall EP. Hyperbaric Medicine Practice, 4th edition. Best Publishing Company, 2017.
- Mathieu D (ed). Handbook on Hyperbaric Medicine. Springer, 2006.
- Jain KK. Textbook of Hyperbaric Medicine. Hogrefe Publishing, 2017.
- Harch PG, Sonners J. The Art and Science of Hyperbaric Medicine. Best Publishing Company.
- EIM Consortium ESHRE. ART in Europe, 2019: results generated from European registries by ESHRE. PMC10694409.
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
