Glavobol, megla v glavi in slab spomin po pretresu možganov niso nujno trajni. Raziskave o hiperbarični kisikovi terapiji pri postkomocijskem sindromu opisujejo boljši spomin, zbranost in kakovost življenja tudi več let po poškodbi, pri odraslih in pri otrocih.
- V randomizirani raziskavi s 56 bolniki, ki so imeli težave še eno do pet let po pretresu, so se miselne sposobnosti in kakovost življenja izboljšale šele po 40 sejah, ne pa v enakem obdobju brez terapije (Boussi-Gross in sod., 2013).
- Pri otrocih, starih od 8 do 15 let, je terapija v primerjavi z navidezno izboljšala spomin, načrtovanje in vedenje (Hadanny in sod., 2022).
- Uporaba pri posledicah pretresa možganov je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Kaj boste prebrali
- Zakaj težave po pretresu ne izginejo?
- Kako bi kisik lahko prebudil speče nevrone
- Kaj so raziskovalci izmerili pri bolnikih
- Koliko časa po pretresu se stanje še lahko izboljša?
- Koliko sej so opravili bolniki v raziskavah?
- Kaj ostaja odprto
- Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Udarec pri tekmi je bil pred dvema letoma. Glava je bila na slikanju v redu, a po desetih minutah branja se misli še vedno zameglijo. Popoldne pride glavobol, zvečer utrujenost, ki je spanec ne odžene.
Pri več kot 15 odstotkih ljudi po blagem pretresu možganov se težave zavlečejo v postkomocijski sindrom, ki traja mesece ali leta (Harch, 2022). Marsikdo sliši, da je okno za okrevanje že zaprto. Raziskovalci pa so preverili, ali bi hiperbarična kisikova terapija (HBOT) lahko spodbudila možgane tudi dolgo po poškodbi.
V izraelski raziskavi so imeli bolniki težave še eno do pet let po pretresu. Po 40 sejah so se jim izboljšale miselne sposobnosti in počutje v vsakdanjem življenju, v dveh mesecih brez terapije pa ne (Boussi-Gross in sod., 2013).
Kaj se v možganih zgodi, da se okrevanje začne šele leta pozneje?
Vir številk: Shabi Shlifer in sod., Front Neurol, 2025; Harch, Front Neurol, 2022; Hadanny in sod., Sci Rep, 2022.
Hiperbarična kisikova terapija pri posledicah pretresa možganov je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM. UHMS je ameriško združenje za podvodno in hiperbarično medicino, ECHM pa Evropski odbor za hiperbarično medicino.
Zakaj težave po pretresu ne izginejo?
Pri pretresu možganov se možgani ob udarcu v lobanji premaknejo. Na običajnem slikanju je pogosto vse v redu, a poškodba je razpršena po drobnih živčnih vlaknih in žilicah. Vidna postane šele pri slikanju, ki meri pretok krvi in delovanje možganov (Boussi-Gross in sod., 2013).
Okoli prizadetih predelov ostanejo nevroni, ki so živi, a dobijo premalo kisika in skoraj ne delujejo. Raziskovalci jim pravijo speči nevroni (Hardy in sod., 2007). Podobni so semenu v suhi zemlji: ni odmrlo, a dokler ne dobi vode, ne vzklije.
Posledica je postkomocijski sindrom. Bolniki opisujejo glavobol, slabši spomin in zbranost, utrujenost, slabo spanje in razdražljivost, pri otrocih pa tudi težave v šoli.
Kako bi kisik lahko prebudil speče nevrone
V komori bolnik diha čisti kisik pri povišanem tlaku. Kisik se raztopi tudi v krvni plazmi in pride do tkiva, ki ga rdeče krvničke slabo oskrbujejo. Raziskave pri bolnikih in živalih opisujejo, kaj se zgodi potem.
Nove žilice v možganih
Pri 15 bolnikih s postkomocijskim sindromom je magnetna resonanca po 60 sejah pokazala večji pretok krvi in več krvi v možganskem tkivu (Tal in sod., 2017).
Obnova živčnih vlaken
Ista slikanja so pokazala spremembe v beli in sivi možganovini, ki se ujemajo z obnovo živčnih vlaken. Spremembe so bile povezane z boljšim spominom in hitrejšim mišljenjem (Tal in sod., 2017).
Nihanje kisika kot signal
Ko bolnik izstopi iz komore, raven kisika hitro pade. Celice ta padec razumejo kot pomanjkanje in prižgejo procese obnove, med njimi nastajanje novih žil in mitohondrijev (Hadanny in Efrati, 2020).
Manj vnetja v živčevju
Pregled raziskav opisuje znižanje vnetnih snovi TNF-α in IL-6 ter boljše delovanje mitohondrijev, celičnih elektrarn (Bin-Alamer in sod., 2024).
Kaj so raziskovalci izmerili pri bolnikih
Najbolj prepričljive raziskave so primerjale bolnike s terapijo in brez nje ter merile spomin, zbranost in delovanje možganov na slikanju.
Ameriški raziskovalci so podoben načrt preverili pri 63 civilistih in vojakih. Po 40 sejah so se jim zmanjšali simptomi pretresa, izboljšali so se spomin, spanje in razpoloženje, izboljšanja pa so se v naslednjih dveh mesecih še okrepila (Harch in sod., 2020).
Petindvajsetletni vojak je v eksploziji izgubil zavest. Tri leta pozneje je imel postkomocijski sindrom in posttravmatsko stresno motnjo.
V Novem Orleansu je opravil 39 sej pri 1,5 ATA, pred terapijo in po njej pa so mu s slikanjem SPECT izmerili pretok krvi v možganih.
Simptomi pretresa so se trajno in izrazito izboljšali, izboljšal se je tudi pretok krvi v možganih, simptomi stresne motnje pa so izginili. Po terapiji se je zaposlil in je delal še osem mesecev pozneje, ko so primer objavili (Harch in sod., 2009).
Štiriinpetdesetletni moški je imel leto dni po poškodbi glave trajne nevrološke težave. V Montrealu je opravil 20 sej po eno uro pri 2 ATA in se mu je izboljšalo gibanje.
Leto pozneje je večina izboljšanj izzvenela, zato so mu ponudili drugo serijo s 60 sejami. Izboljšanja so se vrnila, tokrat pa so se izboljšali tudi rezultati spominskih in miselnih testov (Hardy in sod., 2007).
Koliko časa po pretresu se stanje še lahko izboljša?
V raziskavah so bile med poškodbo in terapijo tudi desetletja. Pri bolnikih, ki jih je slikal Tal s sodelavci, je od poškodbe minilo od pol leta do 27 let.
Koliko sej so opravili bolniki v raziskavah?
Najpogosteje so bolniki opravili 40 do 60 sej, pet na teden. Sistematični pregled je ugotovil, da so vse štiri randomizirane raziskave s 40 sejami pri 1,5 ATA opisale izboljšanje (Harch, 2022).
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 1,5 ATA (Boussi-Gross in sod., 2013; Harch in sod., 2020) ali 2 ATA (Shabi Shlifer in sod., 2025) |
| Trajanje seje | 60 do 90 minut |
| Pogostost sej | enkrat dnevno, pet dni na teden |
| Število sej | 40 do 60 |
| Čas od poškodbe | od pol leta do več desetletij |
Kaj ostaja odprto
Največja raziskava že teče. V ZDA pri 420 vojakih in veteranih s poškodbo možganov v randomizirani raziskavi preverjajo terapijo, rezultati pa so predvideni do leta 2029 (NCT06581003).
Iščejo najboljši odmerek. Pri 1,5 ATA so bili izidi skladno ugodni, pri nižjih in višjih tlakih pa mešani (Harch, 2022). Raziskovalci zato primerjajo različne tlake in število sej.
Iščejo bolnike, ki se odzovejo najbolje. Avtorji raziskave pri otrocih kot naslednji korak navajajo, da je treba opisati otroke, ki se na terapijo odzovejo najbolje (Hadanny in sod., 2022).
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
V objavljenih raziskavah so bile zastopane predvsem naslednje skupine ljudi.
- Odrasli s postkomocijskim sindromom, ki imajo glavobole, slab spomin ali težave z zbranostjo še mesece ali leta po pretresu.
- Otroci in mladostniki po pretresu, ki se jim je poslabšalo učenje, vedenje ali razpoloženje.
- Vojaki in civilisti po eksploziji ali nesreči, ki imajo poleg posledic pretresa še posttravmatsko stresno motnjo.
- Odrasli, ki so poškodbo glave doživeli v otroštvu, posledice pa čutijo še danes.
- Kdor ima po poškodbi glave razširjeno bolečino, ki ji zdravila ne pridejo do konca.
Če sebe ali bližnjega prepoznate v katerem od teh opisov, je smiseln pogovor z nevrologom ali zdravnikom, ki vodi vaše okrevanje. Pri otroku se o tem najprej pogovorite s pediatrom ali otroškim nevrologom.
O številu in pogostosti sej odloča zdravnik ob pregledu. Kaj se zgodi na uvodnem pregledu in kako se določi protokol, opisujemo na strani o tem, kako poteka obravnava v OxySphere.
Podobno pozno obnovo možganov opisujejo tudi raziskave po možganski kapi. Kako kisik pod tlakom deluje na ravni celic, smo razložili v članku o tem, kako deluje hiperbarična kisikova terapija.
Pogosta vprašanja
Katere raziskave so preučevale terapijo po pretresu možganov?
Pri odraslih sta to randomizirani raziskavi Boussi-Grossove in sodelavcev (2013) ter Harcha in sodelavcev (2020), pri otrocih pa randomizirana raziskava z navidezno terapijo (Hadanny in sod., 2022). Odmerke je primerjal sistematični pregled (Harch, 2022).
Ali je postkomocijski sindrom uradna indikacija?
Ni, med indikacijami UHMS in priporočili ECHM ga ni (Mathieu in sod., 2017). Uporaba sodi med raziskovalno oziroma off-label uporabo, kar pomeni uporabo zunaj uradno priznanih indikacij. O primernosti v posameznem primeru presodi zdravnik ob pregledu.
Kateri protokol so uporabili v raziskavah?
Najpogosteje so bolniki opravili 40 sej po 60 minut pri 1,5 ATA, pet na teden (Boussi-Gross in sod., 2013). Pri otrocih je bilo sej 60, pri odraslih s poškodbo iz otroštva vsaj 40 po 90 minut pri 2 ATA.
Kaj pomeni postkomocijski sindrom?
To so težave, ki po pretresu možganov trajajo dlje od pričakovanega, navadno več kot tri mesece. Najpogosteje so to glavobol, slabši spomin in zbranost, utrujenost ter slabše spanje.
Seme, ki dobi vodo
Speči nevroni po pretresu niso odmrli, le kisika jim primanjkuje. Raziskave pri odraslih in otrocih so po seriji sej opisale boljši spomin, zbranost, spanje in kakovost življenja, slikanje pa več pretoka krvi in obnovo živčnih vlaken, tudi leta po poškodbi.
Terapija ni hitra rešitev in ne nadomesti rehabilitacije, ki jo vodi nevrolog, odziv pa se od človeka do človeka razlikuje. Za ljudi, ki so slišali, da je okno za okrevanje zaprto, pa raziskave kažejo, da je lahko še odprto.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Boussi-Gross R, Golan H, Fishlev G, et al. Hyperbaric oxygen therapy can improve post concussion syndrome years after mild traumatic brain injury – randomized prospective trial. PLoS One. 2013;8(11):e79995. doi:10.1371/journal.pone.0079995
- Harch PG, Andrews SR, Rowe CJ, et al. Hyperbaric oxygen therapy for mild traumatic brain injury persistent postconcussion syndrome: a randomized controlled trial. Med Gas Res. 2020;10(1):8–20. doi:10.4103/2045-9912.279978
- Hadanny A, Catalogna M, Yaniv S, et al. Hyperbaric oxygen therapy in children with post-concussion syndrome improves cognitive and behavioral function: a randomized controlled trial. Sci Rep. 2022;12(1):15233. doi:10.1038/s41598-022-19395-y
- Tal S, Hadanny A, Sasson E, Suzin G, Efrati S. Hyperbaric oxygen therapy can induce angiogenesis and regeneration of nerve fibers in traumatic brain injury patients. Front Hum Neurosci. 2017;11:508. doi:10.3389/fnhum.2017.00508
- Shabi Shlifer A, Suzin G, Shorer R, et al. Hyperbaric oxygen therapy improves post-concussion symptoms in adults with childhood traumatic brain injury: a retrospective cohort study. Front Neurol. 2025;16:1641033. doi:10.3389/fneur.2025.1641033
- Harch PG. Systematic review and dosage analysis: hyperbaric oxygen therapy efficacy in mild traumatic brain injury persistent postconcussion syndrome. Front Neurol. 2022;13:815056. doi:10.3389/fneur.2022.815056
- Ablin JN, Lang E, Catalogna M, et al. Hyperbaric oxygen therapy compared to pharmacological intervention in fibromyalgia patients following traumatic brain injury: a randomized, controlled trial. PLoS One. 2023;18(3):e0282406. doi:10.1371/journal.pone.0282406
- Harch PG, Fogarty EF, Staab PK, Van Meter K. Low pressure hyperbaric oxygen therapy and SPECT brain imaging in the treatment of blast-induced chronic traumatic brain injury (post-concussion syndrome) and post traumatic stress disorder: a case report. Cases J. 2009;2:6538. doi:10.4076/1757-1626-2-6538
- Hardy P, Johnston KM, De Beaumont L, et al. Pilot case study of the therapeutic potential of hyperbaric oxygen therapy on chronic brain injury. J Neurol Sci. 2007;253(1–2):94–105. doi:10.1016/j.jns.2006.12.005
- Bin-Alamer O, Abou-Al-Shaar H, Efrati S, et al. Hyperbaric oxygen therapy as a neuromodulatory technique: a review of the recent evidence. Front Neurol. 2024;15:1450134. doi:10.3389/fneur.2024.1450134
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
- Hyperbaric Oxygen Treatment for Veterans With Traumatic Brain Injury. ClinicalTrials.gov. NCT06581003
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
