Pekoča in otekla roka ali noga po zlomu ni nujno trajna usoda. Pri kompleksnem regionalnem bolečinskem sindromu, znanem tudi kot Sudeckov sindrom, so raziskovalci po hiperbarični kisikovi terapiji poročali o manjši bolečini in oteklini. Največ izboljšanja so opazili pri bolnikih, ki so terapijo začeli zgodaj.
- V češki Ostravi so po hiperbarični kisikovi terapiji izboljšanje opisali pri 71 od 79 bolnikov, ki so dokončali vse seje. Pri vseh, ki so na prvo sejo prišli v prvih treh mesecih bolezni, so opisali izboljšanje (Hájek in sod., 2024).
- V raziskavi s 71 bolniki, ki so jih z žrebom razdelili v dve skupini, so eni v komori dihali kisik, drugi pa zrak pod enakim tlakom. Tistim s kisikom je zapestje manj bolelo in manj oteklo (Kiralp in sod., 2004).
- Nemški raziskovalci so v drobnih žilah kože na bolni roki izmerili manj kisika kot na zdravi roki istih bolnikov (Koban in sod., 2003).
Kaj boste prebrali
Mavec so vam sneli pred tremi tedni in zlom se je lepo zarasel. Roka pa je še vedno otekla, koža se sveti in je rdečkasto vijolična. Ko se je dotakne rokav, zapeče kot kopriva. Domači pravijo, da bo že minilo, vi pa ponoči ne veste, kam bi z njo.
Zdravniki takšno stanje imenujejo kompleksni regionalni bolečinski sindrom (CRPS, kratica angleškega imena complex regional pain syndrome). Mnogi ga poznajo pod starejšima imenoma Sudeckov sindrom in algodistrofija.
V članku predstavljamo, kaj kažejo raziskave o hiperbarični kisikovi terapiji (HBOT) pri tem sindromu. Pri terapiji človek v komori s povišanim tlakom diha čisti kisik. HBOT za kompleksni regionalni bolečinski sindrom je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
V centru za hiperbarično medicino v češki Ostravi so pregledali podatke o 83 bolnikih s CRPS, ki so prejeli terapijo. Izboljšanje so opisali pri vseh 24, ki so jo začeli v prvih treh mesecih bolezni (Hájek in sod., 2024). Med tistimi, ki so s CRPS živeli že več kot leto dni, se je stanje izboljšalo devetim od štirinajstih.
CRPS je podoben požarnemu alarmu, ki se je ob poškodbi pravilno sprožil, nato pa se ne izklopi več. Ogenj je že zdavnaj pogašen, sirena pa tuli naprej: okončina otekne, spremeni barvo in boli ob najrahlejšem dotiku. Raziskovalci se sprašujejo, ali bi kisik pod tlakom lahko pripomogel k temu, da sirena utihne.
Vir številk: Hájek in sod., 2024; Kiralp in sod., 2004.
Zakaj okončina po poškodbi ne neha boleti
CRPS se najpogosteje razvije po zlomu, zvinu ali operaciji na roki ali nogi, včasih po drobni poškodbi ali celo brez očitnega vzroka. Na Nizozemskem so v zbirki podatkov družinskih zdravnikov ugotovili, da na leto zboli približno 26 od 100.000 ljudi. Če bi enako veljalo za Slovenijo, bi to pomenilo nekaj sto novih bolnikov na leto.
Ženske zbolijo več kot trikrat pogosteje kot moški, največ med 61. in 70. letom. Zlom je bolezen sprožil pri skoraj polovici bolnikov, 44 odstotkih (de Mos in sod., 2007).
Pri CRPS je bolečina močnejša in traja dlje, kot bi jo pričakovali po taki poškodbi. Prizadeta okončina oteče, postane toplejša ali hladnejša od zdrave, koža spremeni barvo, sklepi pa se težko premikajo.
Zdravniki se pri postavljanju diagnoze opirajo na tako imenovana budimpeštanska merila, seznam znakov, o katerem so se dogovorili strokovnjaki. Pri tipu 1 živec ni poškodovan, pri redkejšem tipu 2 pa je (Hájek in sod., 2024).
Za bolezen ni enega samega krivca. Skupna analiza 22 raziskav je pri bolnikih s CRPS našla več vnetnih snovi kot pri zdravih ljudeh. Našli so jih v krvi, v vsebini mehurčkov na koži in v tekočini, ki obdaja možgane in hrbtenjačo (Parkitny in sod., 2013).
Vnetje se s časom spreminja
Pri bolnikih, ki so zboleli pred kratkim, so v krvi izstopale druge vnetne snovi kot pri bolnikih z dolgotrajno boleznijo. V tekočini okoli možganov in hrbtenjače so pri dolgotrajni bolezni našli višje ravni dveh snovi, ki spodbujata vnetje (Parkitny in sod., 2013).
Koža z manj kisika
Kri v drobnih kožnih žilah je na prizadeti roki nosila manj kisika kot na zdravi. Ko so pretok krvi za kratek čas prekinili in ga nato spet sprostili, se je raven kisika na bolni roki slabše obnovila (Koban in sod., 2003).
Pri živalih manj preobčutljivosti
V poskusih na glodavcih je kisik pod tlakom ublažil vnetje in preobčutljivost na pritisk. Učinek se je pokazal takoj po seji in je trajal do pet ur (Hájek in sod., 2024).
Manj otekline
Med možnimi učinki kisika ostravski avtorji naštevajo tudi manjšo oteklino tkiva (Hájek in sod., 2024). V turški raziskavi je zapestje ob kisiku manj oteklo kot ob zraku (Kiralp in sod., 2004).
Živci v okončini in hrbtenjači postanejo preobčutljivi, tako da boli tudi dotik, ki sicer ne bi bolel (Hájek in sod., 2026). Alarm se tako oglasi že ob prepihu.
Prizadeti okončini pa manjka tudi kisik. To so izmerili nemški raziskovalci: z drobno svetlobno sondo so preverili, koliko kisika nosi kri v najmanjših žilah kože. Na bolni roki je kri nosila za približno petino manj kisika kot na zdravi roki istih bolnikov, 37 odstotkov namesto 46.
Pri zdravih prostovoljcih je bilo okoli 58 odstotkov. Te številke so precej nižje od tistih na merilniku na prstu. Ta namreč meri kisik v krvi, ki teče po arterijah, sonda pa v najdrobnejših kožnih žilicah. Oteklina sama tega primanjkljaja ne pojasni, saj ljudem z oteklino po operaciji kisika v koži ni manjkalo (Koban in sod., 2003).
Okončina s CRPS je podobna vrtu, ki ga zalivamo z vrtno cevjo, ko je pritisk v vodovodu prešibek: do zadnjih gredic voda komaj priteče. V komori kisika ne nosijo samo rdeče krvničke: veliko se ga raztopi tudi v krvni plazmi, tekočem delu krvi.
Tlak v komori je do 2,4 ATA (absolutne atmosfere), torej 2,4-krat višji kot na morski gladini, toliko kot 14 metrov pod vodo. Za tkivo je to podobno, kot bi v vodovodu povečali pritisk: voda priteče tudi do zadnjih gredic.
Češki avtorji navajajo več možnih razlag. Terapija bi lahko celicam omogočila, da energijo spet pridobivajo s kisikom, kot to počnejo zdrave celice. Zmanjšala bi lahko zakisanost tkiva in oteklino, vplivala pa bi lahko tudi na dušikov oksid, snov, ki uravnava širino žil (Hájek in sod., 2024).
Sorodne mehanizme pri bolečini, ki jo povzroča okvarjen živec, smo opisali v članku o nevropatski bolečini in hiperbarični kisikovi terapiji.
V Baltimoru so na hiperbarično kisikovo terapijo napotili žensko, ki se je nadihala dima. Že od prej je imela tudi Sudeckov sindrom levega stopala: stopalo in gleženj sta bila hladna in boleča na dotik, gibljivost pa močno omejena.
Terapijo je dobila zaradi dima, ne zaradi stopala. Že po 15 minutah prve seje je povedala, da jo stopalo manj boli, na otip pa je bilo toplejše in manj modrikasto.
Ob naslednjih sejah se je stanje še izboljševalo, olajšanje pa je trajalo vsakič dlje (Peach, 1995).
O kostnem edemu, pri katerem po poškodbi boli kost sama, smo pisali v posebnem članku o kostnem edemu in hiperbarični kisikovi terapiji.
V Ostravi je bilo izboljšanje največje v prvih mesecih
Doslej največ bolnikov s to boleznijo, ki so prejeli hiperbarični kisik, so opisali zdravniki mestne bolnišnice v Ostravi. Bolnike so napotili ortopedi, kirurgi, nevrologi in fizioterapevti iz več čeških pokrajin.
Pri vsakem desetem bolniku se stanje ni izboljšalo. Raziskava nima primerjalne skupine, zato je del izboljšanja mogoče pripisati tudi zdravilom in fizioterapiji, ki so jih bolniki prejemali hkrati. Izboljšanje pa je bilo tesno povezano s tem, kako dolgo je bolezen trajala pred prvo sejo.
Med 24 bolniki, ki so terapijo začeli še pred iztekom tretjega meseca bolezni, se je devetim stanje izrazito izboljšalo, preostalim pa delno. Od štirinajstih, ki so z boleznijo živeli dlje kot leto, se je izboljšalo devetim, izrazito dvema (Hájek in sod., 2024).
Če razmišljate o tej terapiji, je smiselno povprašati po njej že v prvih mesecih bolezni: v Ostravi so bili rezultati takrat najbolj spodbudni. Češki avtorji iz svojih podatkov sklepajo, da je učinek tem večji, čim prej po diagnozi se terapija začne.
Enainštiridesetletni gasilec je pozimi na parkirišču zdrsnil na ledu in si zlomil gleženj. Po operaciji se je razvil CRPS s poškodbo živca: stopalo je oteklo, pomodrelo, kadar je dlje stal, in bolelo že ob obuvanju nogavic.
Vse leto je hodil na rehabilitacijo in jemal zdravila proti bolečini. Nato so mu odstranili še kovinsko ploščico, po posegu pa so se težave okrepile.
Trinajst mesecev po nesreči je v Torontu opravil 15 sej hiperbarične kisikove terapije pri 2,4 ATA, pet na teden. Na lestvici od 0 do 10 se mu je bolečina znižala s 7 na približno 3. Oteklina in modrikasta barva sta se zmanjšali, območje, kjer ga je bolel že dotik, pa je skoraj izginilo.
Mesec dni pozneje se je vrnil na delo gasilca in začel teči, česar pred terapijo ni zmogel. Pol leta po terapiji ni jemal nobenega zdravila in je še vedno delal s polnim delovnim časom (Katznelson in sod., 2016).
Kisik so primerjali tudi z zrakom v komori
Opisi bolnikov brez primerjalne skupine so lahko le prvi namig. Koliko izboljšanja gre res na račun kisika, pokaže šele raziskava s primerjalno skupino, kakršno so izvedli v Turčiji.
To je doslej edina objavljena raziskava z žrebom (randomizirana raziskava) o hiperbaričnem kisiku pri CRPS. Podobne izide so opisali tudi v pregledih drugih objavljenih raziskav.
V Torontu so opisali bolnika, pri katerem je CRPS trajal že leta in se je razširil na več okončin. Pojavile so se tudi motnje samodejnega (avtonomnega) živčevja po vsem telesu.
Bolezen so lahko obvladali le z zelo visokimi odmerki kortikosteroidov v tabletah, ki so povzročili več zapletov. Drugi načini zdravljenja niso zadoščali, da bi odmerek zmanjšali.
Po prvem krogu hiperbarične kisikove terapije so odmerek prednizona znižali skoraj do količine, ki jo telo izdela samo. Ko so se težave nekaj mesecev pozneje spet okrepile, so odmerek po drugem krogu znova znižali na to raven, bolezen pa je ostala obvladana (Binkley in Katznelson, 2020).
O kisiku pri bolečini, ki zajame vse telo, smo pisali v članku o fibromialgiji in hiperbarični kisikovi terapiji.
Koliko sej so opravili bolniki v raziskavah?
V Istanbulu in Torontu so bolniki opravili po 15 sej, v Ostravi v povprečju 22, po eno na dan. Tam so na začetku načrtovali vsaj 20 do 25 sej, končno število pa je bilo odvisno od poteka zdravljenja in počutja bolnika (Hájek in sod., 2024).
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | od 2,0 do 2,4 ATA, toliko kot 10 do 14 metrov pod morsko gladino |
| Trajanje seje | 80 do 90 minut dihanja kisika |
| Pogostost | enkrat na dan, pet dni v tednu |
| Število sej | 15 v Istanbulu in Torontu, v Ostravi v povprečju 22 |
| Kdaj začeti | izboljšanje je bilo največje, kadar bolezen ni trajala več kot tri do šest mesecev |
| Hkrati s terapijo | zdravila in fizioterapija, ki jih predpiše lečeči zdravnik |
Podatki v tabeli so iz raziskav, o številu in pogostosti sej pa odloča zdravnik ob pregledu.
Kaj ostaja odprto
V Ostravi že poteka randomizirana raziskava. Od aprila 2026 vanjo vključujejo 60 bolnikov s CRPS tipa 1. Polovica bo terapijo začela takoj, druga polovica po štirih do šestih tednih običajnega zdravljenja, nato pa bodo primerjali gibljivost zapestja in to, kako bolniki zmorejo vsakdan. Zaključek je predviden aprila 2029 (NCT07446712).
S primerjavo želijo ugotoviti, koliko izboljšanja gre na račun kisika. V dosedanji ostravski raziskavi so bolniki namreč hkrati jemali zdravila in hodili na fizioterapijo. Avtorji kljub temu predlagajo, naj strokovna združenja do novih izsledkov razmislijo o pogojnem priporočilu (Hájek in sod., 2024).
Kaj pravijo evropska priporočila? Evropski odbor za hiperbarično medicino (ECHM) CRPS doslej ni uvrstil med indikacije (Mathieu in sod., 2017). Kisik pa bolezni ni vedno preprečil: pri bolniku, ki ga je prejemal zaradi okužbe po operaciji gležnja, se je CRPS kljub temu razvil (Williams in sod., 2009).
V novi ostravski raziskavi preizkušajo kisik pri bolnikih, ki CRPS že imajo. Doslej so največ izboljšanja opazili, kadar so terapijo začeli v prvih mesecih.
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Raziskave so vključevale odrasle s CRPS po poškodbi ali operaciji, najpogosteje na roki in zapestju. Morda v katerem od teh opisov prepoznate sebe ali bližnjega:
- po zlomu, zvinu ali operaciji roka ali noga že tedne boli, je otekla in drugačne barve kot zdrava;
- boli vas že dotik rokava, odeje ali nogavice;
- zdravnik je CRPS ali Sudeckov sindrom prepoznal v zadnjih mesecih;
- bolezen traja že več kot leto dni, zdravila in fizioterapija pa bolečino le omilijo;
- pri bližnjem opažate, da roko skriva in je skoraj ne uporablja več;
- nekaj tednov lahko vsak delavnik pridete na terapijo.
Tri vprašanja za pogovor z ortopedom ali zdravnikom v ambulanti za zdravljenje bolečine
- Ali moji znaki ustrezajo budimpeštanskim merilom za CRPS?
- Ali je bolezen še v zgodnjem obdobju, ko se na zdravljenje običajno bolje odzove?
- Ali bi bilo smiselno ob fizioterapiji in zdravilih razmisliti tudi o hiperbarični kisikovi terapiji?
Bolečina, ki je ni videti na rentgenski sliki, človeka hitro osami, saj okolica pričakuje, da je zlom že pozabljen. Vsaka dobra zgodba o okrevanju pa se začne s pogovorom, v katerem vas nekdo vzame resno.
Če sebe ali bližnjega prepoznate v teh opisih, je smiseln pogovor s specialistom, ki vodi vaše zdravljenje in vašo bolezen pozna. Kaj se zgodi na prvem obisku pri zdravniku za hiperbarično medicino, preberite v razdelku o tem, kako poteka obravnava v OxySphere.
Pogosta vprašanja
Ali je Sudeckov sindrom isto kot CRPS?
Da. Sudeckov sindrom, Sudeckova atrofija in algodistrofija so starejša imena za kompleksni regionalni bolečinski sindrom. Danes ga delijo na tip 1, pri katerem živec ni poškodovan, in tip 2, pri katerem je.
Kaj kažejo raziskave o hiperbarični kisikovi terapiji pri CRPS?
V dvojno slepi raziskavi z 71 bolniki je bila po kisiku bolečina manjša in zapestje manj oteklo kot po zraku v komori (Kiralp in sod., 2004). Zdravniki v Ostravi so izboljšanje opisali pri devetih od desetih bolnikov, ki so opravili vse seje (Hájek in sod., 2024).
Ali je CRPS uradna indikacija za hiperbarično kisikovo terapijo?
Ni. Med indikacijami UHMS in priporočili ECHM ga ni (Mathieu in sod., 2017), zato gre za uporabo zunaj uradno priznanih indikacij (off-label), ki jo raziskovalci še preverjajo.
Kateri protokol so uporabili v turški raziskavi?
Opravili so 15 sej pri 2,4 ATA, po 90 minut, enkrat na dan. Kontrolna skupina je v komori pri enakem tlaku dihala zrak (Kiralp in sod., 2004).
Ali hiperbarična kisikova terapija nadomesti fizioterapijo?
Ne. V vseh opisanih raziskavah so bolniki obdržali običajno zdravljenje, terapijo pa so jim dodali. Gibanje in vaje ostajajo temelj zdravljenja CRPS.
Ali lahko sirena utihne?
Kompleksni regionalni bolečinski sindrom je kot alarm, ki tuli še dolgo po tem, ko je ogenj pogašen: okončina ostaja otekla, ima premalo kisika in boli ob dotiku. Po hiperbarični kisikovi terapiji so raziskave poročale o manjši bolečini in oteklini ter boljši gibljivosti, izboljšanje pa je bilo največje pri bolnikih, ki s terapijo niso odlašali.
Hiperbarična kisikova terapija CRPS ne pozdravi in ne nadomesti fizioterapije ali zdravil. Ob njih pa bi lahko prispevala k temu, da bi roko ali nogo spet uporabljali brez strahu pred vsakim dotikom. Ker je pri tej bolezni čas pomemben, se je o terapiji smiselno pogovoriti z zdravnikom že zgodaj.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Hájek M, Chmelař D, Tlapák J, Klugar M. The effectiveness of hyperbaric oxygen treatment in patients with complex regional pain syndrome: a retrospective case series. Int J Med Sci. 2024;21(11):2021–2030. doi:10.7150/ijms.97513
- Kiralp MZ, Yildiz S, Vural D, Keskin I, Ay H, Dursun H. Effectiveness of hyperbaric oxygen therapy in the treatment of complex regional pain syndrome. J Int Med Res. 2004;32(3):258–262. doi:10.1177/147323000403200304
- Katznelson R, Segal SC, Clarke H. Successful treatment of lower limb complex regional pain syndrome following three weeks of hyperbaric oxygen therapy. Pain Res Manag. 2016;2016:3458371. doi:10.1155/2016/3458371
- Binkley K, Katznelson R. Successful treatment of long standing complex regional pain syndrome with hyperbaric oxygen therapy. J Neuroimmune Pharmacol. 2020;15(1):1–6. doi:10.1007/s11481-019-09901-x
- Peach G. Hyperbaric oxygen and the reflex sympathetic dystrophy syndrome: a case report. Undersea Hyperb Med. 1995;22(4):407–408. PMID: 8574129
- Hájek M, Chmelar D, Tlapák J, Novomeský F, Rybárová V, Klugar M. Hyperbaric oxygen treatment in recurrent development of complex regional pain syndrome: a case report. Diving Hyperb Med. 2021;51(1):107–110. doi:10.28920/dhm51.1.107-110
- Cha J, Bosco G, Moon RE, Melloni G, Camporesi EM. Hyperbaric oxygen therapy for management of complex regional pain syndrome. Clin J Pain. 2025;41(4):e1276. doi:10.1097/AJP.0000000000001276
- Leys AM, Hans GH, Saldien V, Wildemeersch D. Hyperbaric oxygen therapy in managing chronic pain syndromes – a systematic review. J Pain Res. 2026;19:597243. doi:10.2147/JPR.S597243
- Hájek M, Chmelař D, Poláčková A, et al. Hyperbaric oxygen therapy: a novel treatment option in complex regional pain syndrome and other chronic pain conditions. Med Gas Res. 2026;16(4):543–544. doi:10.4103/mgr.MEDGASRES-D-25-00076
- Koban M, Leis S, Schultze-Mosgau S, Birklein F. Tissue hypoxia in complex regional pain syndrome. Pain. 2003;104(1-2):149–157. doi:10.1016/s0304-3959(02)00484-0
- Parkitny L, McAuley JH, Di Pietro F, et al. Inflammation in complex regional pain syndrome: a systematic review and meta-analysis. Neurology. 2013;80(1):106–117. doi:10.1212/WNL.0b013e31827b1aa1
- de Mos M, de Bruijn AG, Huygen FJ, Dieleman JP, Stricker BH, Sturkenboom MC. The incidence of complex regional pain syndrome: a population-based study. Pain. 2007;129(1-2):12–20. doi:10.1016/j.pain.2006.09.008
- Williams ST, Davies A, Bryson P. Chronic regional pain syndrome after subtalar arthrodesis is not prevented by early hyperbaric oxygen. Pain Physician. 2009;12(5):E335–E339. PMID: 19787019
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
- Hyperbaric Oxygen Therapy in Complex Regional Pain Syndrome: a Randomised Controlled Trial. ClinicalTrials.gov. NCT07446712
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
