Dlesni, ki krvavijo, in zobje, ki se začnejo majati, niso nujno znak, da je bitka izgubljena. Raziskovalci preverjajo, ali bi hiperbarična kisikova terapija ob strokovnem čiščenju lahko umirila parodontozo tam, kjer bakterije najdlje vztrajajo: v globokih žepih ob zobeh.
- Nemški parodontologi so zbrali šest raziskav, v katerih so bolnike z žrebom razdelili v dve skupini. Pet jih je poročalo o boljših izidih, kadar so čiščenju zob dodali hiperbarični kisik (Kollmar in sod., 2025).
- Pri bolnikih s sladkorno boleznijo so se žepi, globoki šest milimetrov ali več, ob čiščenju in kisiku postali plitvejši za 2,8 milimetra, samo ob čiščenju za 1,7 (Latusek in sod., 2023).
- Pri mladih z agresivno obliko bolezni je bila razlika v korist kisika po desetih sejah izmerljiva še dve leti pozneje (Chen in sod., 2012).
Kaj boste prebrali
Na krtački je spet rožnata pena. Voda, ki jo zjutraj izpljunete, je obarvana, ob ugrizu v jabolko pa vas na dlesni zaboli. Zobozdravnik med pregledom ob vsakem zobu potisne tanko sondo in narekuje številke: štiri, pet, šest. Šele doma pomislite, da so to milimetri. Pri smehu vse pogosteje stisnete ustnice.
Strokovno se bolezni reče parodontitis, ljudje pa ji pravijo parodontoza. Gre za vnetje tkiv, ki zob držijo v čeljusti. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je po svetu več kot milijarda primerov hude parodontalne bolezni (WHO, 2025).
Raziskovalci preverjajo, kaj bi ob strokovnem čiščenju lahko spremenila hiperbarična kisikova terapija (HBOT), pri kateri človek v komori s povišanim tlakom diha čisti kisik. HBOT za parodontalno bolezen je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Številke, ki jih je narekoval zobozdravnik, so globine žepov, ki nastanejo, ko se dlesen odmakne od zoba. Zdrava dlesen se tesno prilega zobu, kot se gumijasto tesnilo prilega pokrovu kozarca za vlaganje. Če tesnilo popusti, nastane reža, v katero ne sežeta ne krtačka ne zrak, bakterije pa se v njej počutijo kot doma.
Ali kisik v takšni reži kaj spremeni, so preverili parodontologi iz Mainza. Zbrali so šest raziskav, v katerih so bolnike razdelili z žrebom. V petih so imeli boljše izide bolniki, ki so poleg čiščenja zob dihali še kisik v komori (Kollmar in sod., 2025).
Vir številk: Kollmar in sod., 2025; Latusek in sod., 2023; Chen in sod., 2012.
Zakaj se bakterije skrijejo tja, kamor kisik ne seže
Zob v čeljusti stoji kot kol v zemlji. Drži ga kost, ki ga obdaja, dlesen pa vse skupaj zapira od zunaj. Ob robu dlesni se ves čas nabirajo zobne obloge, mehka bela plast bakterij. Če obloge ostanejo na zobeh dlje časa, se dlesen vname, pordeči in začne krvaveti.
Pri parodontitisu vnetje seže globlje. Dlesen se odmakne od zoba in nastane žep, globok štiri, šest ali več milimetrov. Telo se bakterijam upira z vnetjem, to pa sčasoma razgrajuje tudi kost okoli zoba. Kadar se zemlja okoli kola spira, se kol začne majati.
Na dnu globokega žepa je kisika malo, zato tam prevladajo bakterije, ki rastejo brez kisika (anaerobne bakterije). Zobozdravnik ali ustni higienik jih odstrani z globinskim čiščenjem, pri katerem s posebnimi instrumenti postrga in zgladi zobne korenine.
Žep je podoben zastali mlaki. Kjer voda stoji, ji zmanjka kisika, razmahnejo se bakterije, ki ga ne potrebujejo, in mlaka začne zaudarjati. Čiščenje odstrani mulj z dna, kisik pa bi bil kot svež dotok vode.
Pod povišanim tlakom se namreč v krvi raztopi več kisika, podobno kot se ogljikov dioksid raztopi v zaprti steklenici mineralne vode. V komori kisika ne prenašajo le rdeče krvničke: veliko se ga raztopi tudi v plazmi, tekočem delu krvi. Kri ga tako prinese v vneto dlesen, ki obdaja žep, tudi okoli njegovega dna, kjer bakterije brez kisika najbolj uspevajo.
Po čiščenju se bakterije v žepe sčasoma vrnejo. V italijanski raziskavi so se v treh mesecih počasneje vračale pri bolnikih, ki so po čiščenju dihali še kisik (Lombardo in sod., 2020).
Manj bakterij, ki rastejo brez kisika
Italijanski mikrobiologi so poročali, da se je število takšnih bakterij v žepih zmanjšalo do 99,9 odstotka, kadar so bolniki po čiščenju dihali še kisik. Nizko je ostalo vsaj dva meseca (Signoretto in sod., 2007).
Več krvi v dlesni
Kitajski raziskovalci so z laserskim merilnikom izmerili, da je po terapiji skozi dlesen teklo 1,8-krat več krvi kot pred njo (Chen in sod., 2003).
Pri podganah več kolagena
Kolagen je beljakovina, ki dlesni in vezivu ob zobu daje čvrstost. Pri podganah s parodontitisom ga je ob kisiku nastalo več, njegova vlakna pa so bila debelejša in prej dozorela (Gajendrareddy in sod., 2017).
Pri podganah se je kost ohranila
Telo kost ves čas podira in gradi, ob vnetju pa podiranje prevlada. Podgane so kisik dihale pri 2 ATA, torej pri dvakrat večjem tlaku kot na morski gladini. Ravnovesje se je spet vzpostavilo in kost okoli zob se je bolje ohranila. Izid je bil boljši, kadar so s kisikom začeli zgodaj (Tu in sod., 2026).
Iz teh izsledkov poljski avtorji sklepajo, da bi kisik lahko deloval dvojno: zavrl bakterije v žepu in podprl kost in vezivo, na katerih zob stoji (Wiśniewska in sod., 2026).
Kako kisik iz plazme doseže tkivo, do katerega kri težko priteče, smo opisali v članku o perfuziji tkiv. Osnove delovanja terapije pojasnjuje članek Kako deluje hiperbarična kisikova terapija.
Pet od šestih raziskav kaže v isto smer
Pregled z univerzitetne klinike v Mainzu je zajel vse načine, na katere zobozdravniki čiščenju dodajajo kisik, od ozona do gelov, ki ga sproščajo v žep. Šest raziskav je preverjalo, kaj prinese dihanje kisika v komori. V vseh so bolnike z žrebom razdelili v dve skupini, takšnim raziskavam pa pravijo randomizirane (Kollmar in sod., 2025).
Med vsemi načini dodajanja kisika so bili izidi po oceni nemških avtorjev najbolj enotni pri kisiku v komori. Menijo, da je razlog lahko v tem, da kisik s krvjo pride v vse tkivo, ne le na površino žepa, in da so bolniki v komori opravili več sej kot pri drugih načinih.
Ko bolezen pri dvajsetih že načenja kost
Parodontitis večinoma napreduje počasi, agresivna oblika pa se pojavi pri mladih in kost razgrajuje hitro. Bolniki v šanghajski raziskavi so bili stari od 14 do 30 let, a so izgubili že vsaj četrtino kosti, ki zobe drži (Chen in sod., 2012).
Enainpetdesetletna kadilka je k zobozdravniku prišla zaradi bolečih in zelo majavih zgornjih sekalcev. Žepi ob njih so bili globoki od pet do osem milimetrov, iz njih se je cedil gnoj. Parodontitis so uvrstili v najtežjo, četrto stopnjo.
Dokler je okužba dejavna, zobozdravniki zobnih vsadkov (implantatov) takoj po izdrtju običajno ne vstavljajo. Bolnica pa si je to zaradi bolečin in stiske zelo želela. Antibiotikov ni hotela jemati.
Sekalce so izdrli in v isti seji vstavili vsadke, prepojene s pripravkom iz njene krvi. Opravila je deset sej hiperbarične kisikove terapije pri 2,2 ATA, tri pred posegom in sedem po njem. Ker je bil kisik le en del zdravljenja in je bolnica med njim prenehala kaditi, izida ni mogoče pripisati samo kisiku.
Pol leta pozneje so se vsadki trdno vrasli v kost. Po 14 mesecih je bila dlesen ob njih zdrava, manj vneta pa je bila tudi ob drugih zobeh (Giacon in sod., 2021).
Pri sladkorni bolezni se dlesni celijo težje
Parodontolog Harald Löe je parodontalno bolezen že pred več kot tremi desetletji imenoval šesti zaplet sladkorne bolezni in jo postavil ob bok okvaram oči, ledvic, živcev in žil (Löe, 1993).
Pri sladkorni bolezni vnetje v dlesni traja dlje, celice, ki razgrajujejo kost, pa so dlje dejavne. Poljski avtorji opisujejo, da bolezni vplivata druga na drugo: vneta dlesen lahko oteži tudi uravnavanje krvnega sladkorja (Latusek in sod., 2023).
Za ponazoritev: šestmilimetrski žep bi se s takšnim zmanjšanjem približal globini zdrave dlesni, ki ne presega treh milimetrov (Latusek in sod., 2023).
Med iskanjem udeležencev so avtorji naleteli na nepričakovano oviro. Večina sladkornih bolnikov ni imela niti desetih zob, kolikor jih je bilo potrebnih za sodelovanje.
Raziskava je bila zato majhna, bolnike pa so spremljali le dva meseca. Avtorji kljub temu menijo, da bi bil kisik lahko smiselno dopolnilo zdravljenja zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo in napredovalim parodontitisom (Latusek in sod., 2023).
O tem, kako kisik preučujejo pri drugih zapletih sladkorne bolezni, smo pisali v člankih o sladkorni bolezni in diabetični nevropatiji.
Tudi drugod so merili žepe, krvavitev in bakterije
Koliko sej so opravili bolniki v raziskavah?
Kisik so v vseh raziskavah dodali strokovnemu čiščenju zob, nikoli ga niso uporabili namesto njega. Bolniki so opravili od pet do trideset sej, večinoma vsak dan zapored.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | največkrat 2,5 ATA, toliko kot 15 metrov pod morsko gladino |
| Trajanje seje | 60 do 90 minut dihanja kisika, s kratkimi odmori ob zraku |
| Pogostost | v Šanghaju in Veroni vsak dan zapored |
| Število sej | 10 pri mladih in v Veroni, 30 pri sladkornih bolnikih |
| Kisik so dodali | globinskemu čiščenju zob, med njim ali takoj po njem |
| Kdaj so merili izid | od dveh mesecev do dveh let po terapiji |
Podatki v tabeli so iz raziskav, o številu in pogostosti sej pa odloča zdravnik ob pregledu.
Kaj ostaja odprto
Manjše raziskave kažejo v isto smer, zdaj so na vrsti večje. Avtorji dveh novih pregledov, iz Mainza in Poznanja, predlagajo raziskave v več centrih, z enotnim protokolom in s spremljanjem, daljšim od enega leta (Kollmar in sod., 2025; Wiśniewska in sod., 2026).
Pri katerih bolnikih je razlika največja? Parodontologi z Univerze v Michiganu so ocenili, da izidi niso enotni, ker so se raziskave med seboj precej razlikovale (Heck in sod., 2024). Največje razlike so doslej opisali pri globokih žepih in hudih oblikah bolezni, kar bodo nove raziskave lahko preverile pri večjem številu bolnikov.
Kaj bolnik občuti v vsakdanu? Raziskave so doslej merile predvsem milimetre in bakterije (Wiśniewska in sod., 2026). Popolnejšo sliko bodo dale raziskave, ki bodo bolnike vprašale tudi, kako žvečijo in ali jim dlesni še krvavijo.
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
V raziskavah so sodelovali bolniki s parodontitisom, od dvajsetletnikov z agresivno obliko do starejših ljudi s sladkorno boleznijo. Vsi so ob kisiku prejeli tudi strokovno čiščenje zob. Morda v katerem od teh opisov prepoznate sebe ali bližnjega:
- dlesni vam krvavijo in se umikajo, čeprav redno hodite na čiščenje k zobozdravniku ali ustnemu higieniku;
- zobozdravnik vam je izmeril žepe, globoke vsaj 6 mm;
- imate sladkorno bolezen, dlesni pa se vam po čiščenju slabo celijo;
- bolezen se je začela že v mladosti in hitro napreduje;
- zobje se vam majejo in se bojite, da jih boste izgubili;
- pri staršu opažate, da zaradi bolečih dlesni posega le še po mehki hrani.
Tri vprašanja za pogovor z zobozdravnikom ali parodontologom
- Kako globoki so moji žepi in ali se po čiščenju zmanjšujejo?
- Ali na moje dlesni vpliva sladkorna bolezen ali kajenje?
- Ali bi ob globinskem čiščenju lahko razmislili tudi o hiperbarični kisikovi terapiji?
Marsikdo kri na krtački leta sprejema kot nekaj običajnega, dokler se zob ne začne majati. Parodontolog pa dlesni izmeri na milimeter natančno in pove, katere zobe je še mogoče ohraniti. Vsaka dobra zgodba o ohranjenih zobeh se začne s takšnim pregledom.
Če sebe ali bližnjega prepoznate v teh opisih, se je smiselno pogovoriti z zobozdravnikom ali parodontologom, ki vas pozna. Kaj se zgodi na prvem obisku pri zdravniku za hiperbarično medicino, preberite v razdelku o tem, kako poteka obravnava v OxySphere.
Pogosta vprašanja
Ali je parodontoza uradna indikacija za hiperbarično kisikovo terapijo?
Ni je med indikacijami ameriškega Društva za podmorsko in hiperbarično medicino (UHMS) niti med priporočili Evropskega odbora za hiperbarično medicino (Mathieu in sod., 2017). V zobozdravstvu pa med uradne indikacije sodijo pozne posledice obsevanja čeljusti, na primer odmiranje kosti po obsevanju. O posledicah obsevanja v ustih smo pisali v članku o suhih ustih po obsevanju.
Kaj kažejo raziskave o hiperbarični kisikovi terapiji pri parodontozi?
Ameriški parodontologi ocenjujejo, da izidi niso enotni, ker se raziskave razlikujejo po bolnikih in protokolih (Heck in sod., 2024). V novejšem nemškem pregledu je večina raziskav z žrebom poročala o boljših izidih, kadar so čiščenju dodali kisik (Kollmar in sod., 2025).
Kateri protokol so uporabili pri sladkornih bolnikih?
Po čiščenju zobnih korenin in izpiranju žepov z razkužilom so opravili 30 sej pri 2,5 ATA. Pri vsaki so eno uro dihali kisik, s kratkimi odmori (Latusek in sod., 2023).
Ali kisik nadomesti čiščenje pri zobozdravniku?
Ne. Kisik so povsod dodali čiščenju pri zobozdravniku, ki ostaja temelj zdravljenja (Latusek in sod., 2023). Enako pomembni sta vsakodnevna nega zob doma in opustitev kajenja.
Ali sta parodontoza in sladkorna bolezen povezani?
Da. Parodontalno bolezen so poimenovali šesti zaplet sladkorne bolezni (Löe, 1993), vneta dlesen pa lahko oteži tudi uravnavanje krvnega sladkorja (Latusek in sod., 2023).
Ali lahko zastala voda spet steče?
Parodontoza se skriva v žepih ob zobeh, kjer bakterije uspevajo brez kisika kot v zastali mlaki. Globinsko čiščenje odstrani mulj, raziskave pa preverjajo, ali bi hiperbarična kisikova terapija ob njem lahko prinesla še svež dotok kisika. V manjših randomiziranih raziskavah so bili izidi s kisikom večinoma boljši, največje razlike pa so opisali pri najglobljih žepih.
Hiperbarična kisikova terapija parodontoze ne pozdravi in ne nadomesti zobozdravnika, ustne higiene ali opustitve kajenja. Za bolnike, pri katerih se dlesni kljub skrbnemu čiščenju ne umirijo, zlasti ob sladkorni bolezni, pa je ena od možnosti, ki jih raziskovalci resno preučujejo.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Kollmar T, Schepers M, Nogueira AVB, Deschner J, Müller-Heupt LK. Oxygen-based adjunct therapies in periodontitis: a systematic review and meta-analysis within the framework of hypoxia and inflammation. Biomedicines. 2025;14(1):9. doi:10.3390/biomedicines14010009
- Chen TL, Xu B, Liu JC, Li SG, Li DY, Gong GC, Wu ZF, Lin SL, Zhou YJ. Effects of hyperbaric oxygen on aggressive periodontitis and subgingival anaerobes in Chinese patients. J Indian Soc Periodontol. 2012;16(4):492–497. doi:10.4103/0972-124X.106880
- Latusek K, Słotwińska-Pawlaczyk A, Warakomska A, Kubicka-Musiał M, Wiench R, Orzechowska-Wylęgała B. Pilot study: the effectiveness of hyperbaric oxygen therapy in the treatment of periodontitis in patients with type 2 diabetes. Healthcare (Basel). 2023;11(9):1344. doi:10.3390/healthcare11091344
- Nogueira-Filho GR, Rosa BT, David-Neto JR. Effects of hyperbaric oxygen therapy on the treatment of severe cases of periodontitis. Undersea Hyperb Med. 2010;37(2):107–114. PMID: 20462143
- Lombardo G, Pardo A, Signoretto C, Signoriello A, Simeoni E, Rovera A, Nocini PF. Hyperbaric oxygen therapy for the treatment of moderate to severe periodontitis: a clinical pilot study. Undersea Hyperb Med. 2020;47(4):571–580. doi:10.22462/10.12.2020.6
- Chen TL, Lin SL, Liu GQ, Liu JC, Song PZ, Xu B, Zhang XH, Wang G, Chen J. Effects and holding time of hyperbaric oxygen on human severe periodontitis [v kitajščini]. Shanghai Kou Qiang Yi Xue. 2003;12(6):403–405. PMID: 14966574
- Heck T, Lohana D, Mallela D, Mandil O, Sun L, Saxena P, Decker AM, Wang HL. Hyperbaric oxygen therapy as an adjunct treatment of periodontitis, MRONJ, and ONJ: a systematic literature review. Clin Oral Investig. 2024;28(1):77. doi:10.1007/s00784-023-05410-7
- Wiśniewska B, Piekarski K, Spychała S, Golusińska-Kardach E, Perek B, Wyganowska ML. HBOT as a potential adjunctive therapy for wound healing in dental surgery: a narrative review. J Clin Med. 2026;15(2):605. doi:10.3390/jcm15020605
- Giacon TA, Giancola F, Paganini M, Tiengo C, Camporesi EM, Bosco G. Hyperbaric oxygen therapy and A-PRF pre-treated implants in severe periodontitis: a case report. Int J Environ Res Public Health. 2021;18(2):413. doi:10.3390/ijerph18020413
- Altun BD, Sümen SG, Öçbe M, Dumlu A. Effect of hyperbaric oxygen therapy on diabetes-related oral complications. Undersea Hyperb Med. 2024;51(2):101–106. PMID: 38985146
- Signoretto C, Bianchi F, Burlacchini G, Canepari P. Microbiological evaluation of the effects of hyperbaric oxygen on periodontal disease. New Microbiol. 2007;30(4):431–437. PMID: 18080679
- Gajendrareddy PK, Junges R, Cygan G, Zhao Y, Marucha PT, Engeland CG. Increased oxygen exposure alters collagen expression and tissue architecture during ligature-induced periodontitis. J Periodontal Res. 2017;52(3):644–649. doi:10.1111/jre.12408
- Tu KW, Huang CC, Lin MT, Niu KC, Lin CH, Chao PY, Chang CP, Mau JLP. Hyperbaric oxygen protects against periodontal bone loss by modulating inflammation and bone remodeling via RANKL/OPG expression in ligature-induced periodontitis. Int J Med Sci. 2026;23(2):478–496. doi:10.7150/ijms.122857
- Löe H. Periodontal disease. The sixth complication of diabetes mellitus. Diabetes Care. 1993;16(1):329–334. PMID: 8422804
- World Health Organization. Oral health [informativni list]. 17. 3. 2025. who.int/news-room/fact-sheets/detail/oral-health
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
