Slabo spanje in potrtost pri Parkinsonovi bolezni nista nujno usoda, ki jo je treba sprejeti. Metaanalize zadnjih dveh let poročajo, da je hiperbarična kisikova terapija ob zdravilih izboljšala spanje in razpoloženje, živalske raziskave pa kažejo na obnovo mitohondrijev.
- V metaanalizi sedmih randomiziranih raziskav s 461 bolniki se je nočno spanje ob dodani hiperbarični kisikovi terapiji podaljšalo za skoraj 76 minut (Tan in sod., 2024).
- Pregled 16 raziskav s 1.324 bolniki je poročal o manj tesnobe in depresije ter o boljšem mišljenju, spanju in požiranju (Pan in sod., 2025).
- Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) pri Parkinsonovi bolezni je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Kaj boste prebrali
Ura je tri zjutraj in v hiši je tiho. Že drugo uro leži buden, roka se mu rahlo trese na odeji, misli pa se vrtijo v krogu. Zjutraj bo spet utrujen, popoldne potrt, zvečer pa se bo vse ponovilo.
Parkinsonova bolezen ne prizadene le gibanja: motnje spanja ima 60 do 90 odstotkov bolnikov (Tan in sod., 2024). Zdravila izboljšajo gibanje, noči in razpoloženja pa pogosto ne uredijo do konca. Raziskovalci tako preverjajo, ali bi hiperbarična kisikova terapija, dodana zdravilom, lahko izboljšala prav spanje, razpoloženje in delovanje živčnih celic.
Živčne celice, ki proizvajajo dopamin, si lahko predstavljamo kot mesto, ki ima premalo delujočih elektrarn. Elektrarne so mitohondriji, in ko jim zmanjka moči, celice postopoma ugašajo. Ta članek povzema, kaj so o kisiku pod tlakom pokazale metaanalize pri ljudeh in kaj mehanistične raziskave pri živalih.
Uporaba hiperbarične kisikove terapije pri Parkinsonovi bolezni je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Vir številk: Tan in sod., Front Neurol, 2024; Pan in sod., Clin Rehabil, 2025.
Hiperbarična kisikova terapija je medicinski postopek, pri katerem bolnik v posebni komori diha 100-odstotni kisik pri povišanem zračnem tlaku. Pod tlakom se v krvni plazmi raztopi bistveno več kisika kot pri običajnem dihanju in kisik doseže tudi slabše prekrvavljena tkiva (Hadanny in Efrati, 2020).
Zakaj raziskovalce zanimajo mitohondriji
Parkinsonova bolezen se razvije, ko postopoma propadajo dopaminergične živčne celice v črni substanci, majhnem predelu srednjih možganov (Hsu in sod., 2022). Bolezen s starostjo postaja pogostejša. Med ljudmi, starejšimi od 80 let, jo ima skoraj dva odstotka (Pringsheim in sod., 2014).
Dopaminergične celice porabijo veliko energije, pridobivajo pa jo v mitohondrijih. Ko ti delujejo slabše, se v celici kopičijo škodljive kisikove spojine in celica počasi izgublja moč. Strup MPTP, s katerim raziskovalci pri miših posnemajo Parkinsonovo bolezen, zavre prav dihalno verigo mitohondrijev in uniči dopaminergične celice (Hsu in sod., 2022).
Od tod izhaja vprašanje, ki raziskovalce zanima že dve desetletji. Če je v jedru bolezni okvara mitohondrijev, bi postopek, ki spodbudi nastajanje novih mitohondrijev in umiri vnetje, lahko vplival tudi na potek bolezni.
Kaj je mitohondrijska biogeneza. Tako se imenuje proces, v katerem celica gradi nove mitohondrije. Osrednjo vlogo ima beljakovina PGC-1α, ki v živčnih celicah uravnava, koliko mitohondrijev bo celica imela (Wareski in sod., 2009). Aktivira jo beljakovina SIRT-1, sintezo mitohondrijske dedne snovi pa nato prevzame dejavnik TFAM (Hsu in sod., 2022).
Kaj bi pri tem lahko spremenila hiperbarična kisikova terapija
Novi mitohondriji
Pri miših z modelom bolezni se je po terapiji povečala količina beljakovin SIRT-1, PGC-1α in TFAM ter označevalca mitohondrijev VDAC (Hsu in sod., 2022).
Manj vnetja v možganih
V srednjih možganih istih živali so izmerili manj vnetnih posrednikov iNOS, COX-2 in TNF-α. Raziskovalci to povezujejo z zavoro signalne poti NF-κB (Hsu in sod., 2022).
Zaščita pred celično smrtjo
Signali za programirano celično smrt so bili ob terapiji šibkejši. Pri podganah se je zvišala zaščitna beljakovina Bcl-2, beljakovina Bax pa znižala (Pan in sod., 2015).
Več rastnega dejavnika BDNF
Dejavnik BDNF podpira preživetje in rast živčnih celic. Po terapiji ga je bilo v srednjih možganih miši več, v celični kulturi pa so se živčni izrastki manj krčili (Hsu in sod., 2022).
Okrepljena antioksidativna obramba
V črni substanci podgan je kombinacija terapije in levodope zvišala zaščitna encima SOD in GSH-Px ter znižala kazalnik oksidativne škode MDA (Pan in sod., 2015).
Nihanje kisika kot signal
Prehod s čistega kisika nazaj na zrak celica zazna kot znak pomanjkanja, čeprav ga ni. Ta hiperoksično-hipoksični paradoks po opisu raziskovalcev sproži obnovitvene procese (Hadanny in Efrati, 2020).
Najnatančnejši vpogled v te procese je dala raziskava, objavljena leta 2022 v reviji Biomolecules. Hsu in sodelavci so na miših preverili, ali kisik pod tlakom vpliva prav na nastajanje mitohondrijev.
Raziskava na živalih je trajala teden dni in pove predvsem, kaj se dogaja v celicah. Osemnajst miši so razdelili v tri skupine po šest: kontrolno, skupino s strupom in skupino s strupom ter terapijo. Dan po vnosu strupa so živali v tretji skupini sedem dni zapored dobivale po eno uro čistega kisika pri 2,5 ATA.
MPTP je uničil 28 odstotkov dopaminergičnih celic v črni substanci. Po navedbah avtorjev je terapija ohranila do 76 odstotkov teh celic v primerjavi s skupino, ki je prejela le strup. Živali so se po terapiji več gibale in močneje prijemale (Hsu in sod., 2022).
Študija, ki izstopa: 461 bolnikov in daljše noči
Mehanizem pri miših še ne pove, kaj se zgodi pri bolniku. Pri tem pomaga metaanaliza iz leta 2024, ki je zbrala randomizirane raziskave pri ljudeh s Parkinsonovo boleznijo in motnjami spanja.
Pri bolnikih, ki so ob zdravilih še vedno slabo spali, bi kisik pod tlakom lahko prinesel daljše in mirnejše noči.
En opisan bolnik ne velja kot napoved za druge, pokaže pa, kako lahko spremembe potekajo v praksi. Petinštiridesetletni moški s Parkinsonovo boleznijo je imel hudo depresijo in tesnobo. Zdravila je odklanjal, spal je dve do tri ure na noč in od začetka bolezni izgubil približno 20 kilogramov.
Prejemal je hiperbarično kisikovo terapijo pri 2,0 ATA, dvakrat po 40 minut z 10-minutnim premorom. Po štirih dneh je spal približno pet ur, razpoloženje pa se je izboljšalo. Mesec dni pozneje je spal osem do deset ur, pridobil približno 10 kilogramov, tresenje in upočasnjenost gibov pa sta se zmanjšala.
Ocene depresije in tesnobe so se izrazito znižale, čeprav še niso dosegle normalnih vrednosti. Ob kontroli mesec po odpustu sta bila spanje in razpoloženje še vedno boljša (Xu in sod., 2018).
Kaj so izmerili po posameznih področjih
Dve novejši metaanalizi sta zajeli več raziskav in tudi druge težave, ki bolnike pogosto bremenijo bolj kot sam tremor.
Protokol v referenčnih raziskavah
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 0,2 MPa (približno 2 ATA) v kliničnih raziskavah; 2,5 ATA pri miših |
| Trajanje seje | 60 minut (Tan 2024); 2 × 40 minut z 10-minutnim premorom (Xu 2018) |
| Pogostost sej | najpogosteje dvakrat na dan (Tan 2024) |
| Trajanje protokola | dva meseca (Tan 2024); en mesec (Xu 2018); sedem dni pri miših (Hsu 2022) |
| Sočasno zdravljenje | pramipeksol v raziskavah metaanalize o spanju (Tan 2024) |
| Vključeni bolniki | Hoehn-Yahrova stopnja do 3 (Tan 2024) |
Podatki o tlaku in številu sej so orientacija za razumevanje raziskav, ne navodilo. O številu in pogostosti sej odloča zdravnik ob pregledu.
Kaj ostaja odprto
Večje in strožje zasnovane raziskave. Protokoli so se med raziskavami precej razlikovali. Pregled nemotoričnih težav zato poziva k prospektivnim randomiziranim raziskavam s strogo metodologijo, ki bodo pokazale tudi, kateri protokol je najprimernejši (Pan in sod., 2025).
Primerjava z navidezno terapijo. V raziskavah o spanju so primerjalne skupine prejemale samo zdravilo, brez navidezne obravnave v komori (Tan in sod., 2024). Del učinka bi tako lahko izhajal iz pričakovanja, kar bo razrešila raziskava z navidezno terapijo.
Od mitohondrijev pri miših do bolnikov. Obnovo mitohondrijev so doslej izmerili pri miših po tednu terapije, metaanaliza o spanju pa je zajela dvomesečne protokole (Hsu in sod., 2022; Tan in sod., 2024). Naslednji korak so raziskave, ki bodo pri bolnikih spremljale tudi biološke označevalce in trajnost učinka.
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Predstavljene raziskave kažejo nekaj profilov bolnikov, pri katerih so raziskovalci izmerili največje premike.
Bolniki, ki slabo spijo kljub zdravilom. Najdoslednejši izsledek je boljše spanje: več časa v spanju, manj prebujanj in manj dnevne zaspanosti (Tan in sod., 2024).
Ob tesnobi ali depresiji. Tudi pri teh težavah so raziskave poročale o izboljšanju (Pan in sod., 2025). Pri opisanem bolniku se je razpoloženje izboljšalo že po štirih dneh (Xu in sod., 2018).
V metaanalizi o spanju so terapijo dodali zdravilu, ne namesto njega (Tan in sod., 2024). O spreminjanju odmerkov zdravil odloča izključno nevrolog, ki bolnika spremlja.
V zgodnji in srednji fazi bolezni. Raziskave o spanju so vključevale bolnike do 3. stopnje po Hoehn-Yahrovi lestvici, ki so še samostojno hodili (Tan in sod., 2024).
S težavami s spominom ali požiranjem. Obe novejši metaanalizi sta zabeležili boljše rezultate testov spomina, pregled nemotoričnih težav pa tudi manj težav pri požiranju (Pan in sod., 2025; Bu in sod., 2025).
Tisti, ki lahko izpeljejo daljši protokol. Raziskave so trajale po dva meseca, pogosto z dvema obravnavama na dan (Tan in sod., 2024). Redno prihajanje je torej del obravnave, ne podrobnost.
Prvi sogovornik je nevrolog, ki pozna potek bolezni, nato zdravnik hiperbarične medicine, ki oceni, ali je terapija primerna. Kako poteka obravnava v OxySphere, je opisano po korakih na strani o poteku terapije.
Pogosta vprašanja
Ali je hiperbarična kisikova terapija uradno priznana pri Parkinsonovi bolezni?
Parkinsonova bolezen ni med uradnimi indikacijami UHMS in ni na seznamu priporočil ECHM (Mathieu in sod., 2017). Uporaba je v aktivnem znanstvenem proučevanju, podatki pa prihajajo iz manjših randomiziranih raziskav in njihovih metaanaliz.
Kateri protokol so uporabili v referenčnih raziskavah?
V raziskavah metaanalize o spanju najpogosteje 60 minut pri 0,2 MPa, kar ustreza približno 2 ATA, dvakrat na dan dva meseca, ob zdravilu pramipeksol (Tan in sod., 2024). Pri miših so uporabili 2,5 ATA eno uro na dan, sedem dni zapored (Hsu in sod., 2022).
Ali terapija lahko nadomesti zdravila za Parkinsonovo bolezen?
Tega raziskave niso preverjale. V raziskavah o spanju so terapijo dodali zdravilu pramipeksol (Tan in sod., 2024). Opisan je en sam bolnik, ki je zdravila zavrnil in prejemal samo terapijo, kar ne zadošča za splošen sklep (Xu in sod., 2018).
Kako varna je hiperbarična kisikova terapija?
V retrospektivni analizi 2.334 bolnikov je vsaj en neželeni dogodek doživelo 17,4 % bolnikov, na posamezno obravnavo pa 0,72 %. Najpogostejša je bila barotravma srednjega ušesa pri 9,2 % bolnikov. Raziskovalci poudarjajo pomen pregleda pred terapijo in nadzora v komori (Hadanny in sod., 2016).
Med mitohondriji in mirnejšimi nočmi
Pri Parkinsonovi bolezni raziskave hiperbarične kisikove terapije kažejo v spodbudno smer. Metaanaliza sedmih randomiziranih raziskav poroča o daljšem spanju, širši pregled pa o boljšem razpoloženju in mišljenju (Tan in sod., 2024; Pan in sod., 2025). Pri miših je terapija spodbudila nastajanje novih mitohondrijev (Hsu in sod., 2022).
Ni univerzalna rešitev: nobena raziskava ni pokazala, da bi bolezen ustavila. Posamezne raziskave so majhne, brez navidezne terapije in s kratkim spremljanjem, odločilne bodo torej večje raziskave. Do takrat je terapija možno dopolnilo zdravil, o katerem bolnik odloča skupaj z nevrologom.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Tan WQ, Liu Q, Cen MJ, et al. Efficacy of hyperbaric oxygen therapy as an adjunct therapy in the treatment of sleep disorders among patients with Parkinson’s disease: a meta-analysis. Front Neurol. 2024;15:1328911. doi:10.3389/fneur.2024.1328911
- Pan Z, Tan W, Ran X, Yan M, Xie F. Effect of hyperbaric oxygen therapy for non-motor symptoms among patients with Parkinson’s disease: a systematic review and meta-analysis. Clin Rehabil. 2025;39(3):281–294. doi:10.1177/02692155241310750
- Bu S, Liu W, Sheng X, Jin L, Zhao Q. Hyperbaric oxygen therapy improves motor symptoms, sleep, and cognitive dysfunctions in Parkinson’s disease. Dement Geriatr Cogn Disord. 2025;54(3):187–200. doi:10.1159/000542619
- Hsu HT, Yang YL, Chang WH, et al. Hyperbaric oxygen therapy improves Parkinson’s disease by promoting mitochondrial biogenesis via the SIRT-1/PGC-1α pathway. Biomolecules. 2022;12(5):661. doi:10.3390/biom12050661
- Xu JJ, Yang ST, Sha Y, Ge YY, Wang JM. Hyperbaric oxygen treatment for Parkinson’s disease with severe depression and anxiety: a case report. Medicine (Baltimore). 2018;97(9):e0029. doi:10.1097/MD.0000000000010029
- Pan X, Chen C, Huang J, Wei H, Fan Q. Neuroprotective effect of combined therapy with hyperbaric oxygen and madopar on 6-hydroxydopamine-induced Parkinson’s disease in rats. Neurosci Lett. 2015;600:220–225. doi:10.1016/j.neulet.2015.06.030
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
- Wareski P, Vaarmann A, Choubey V, et al. PGC-1α and PGC-1β regulate mitochondrial density in neurons. J Biol Chem. 2009;284(32):21379–21385. doi:10.1074/jbc.M109.018911
- Pringsheim T, Jette N, Frolkis A, Steeves TD. The prevalence of Parkinson’s disease: a systematic review and meta-analysis. Mov Disord. 2014;29(13):1583–1590. doi:10.1002/mds.25945
- Hadanny A, Meir O, Bechor Y, et al. The safety of hyperbaric oxygen treatment — retrospective analysis in 2,334 patients. Undersea Hyperb Med. 2016;43(2):113–122. PMID: 27265988
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
