Več sto milijonov ljudi po svetu se sooča s simptomi, ki vztrajajo po preboleli okužbi s SARS-CoV-2. Najmočnejši dokazni odgovor doslej prihaja iz dvojno slepe randomizirane študije, ki je hkrati pokazala, da hiperbarična kisikova terapija ne le lajša simptome, ampak spreminja samo strukturo možganov.
Po preboleli okužbi z virusom SARS-CoV-2 se večina ljudi povsem pozdravi. Pri 10 do 30 odstotkih pa simptomi ne izzvenijo. Ostanejo utrujenost, ki se ne umakne počitku, “možganska megla” (težave z zbranostjo, spominom in mišljenjem), motnje spanja, depresija, anksioznost in razpršena bolečina po telesu. Svetovna zdravstvena organizacija je to stanje uradno priznala in ga poimenovala post-COVID-19 stanje oziroma — kot ga pozna javnost — Long COVID.
Slovenija ni izjema. Bolniki opisujejo enak vzorec: po nekaj tednih ali mesecih po okužbi se ne morejo več zbrati pri delu, jutranja kava ne odpravi izčrpanosti, sodelavci opazijo, da se “niso vrnili na staro raven”. Konvencionalna medicina za to stanje nima specifičnega zdravila. Priporočeni pristopi — protivnetne molekule, prilagojena prehrana, kognitivno-vedenjska terapija — v študijah niso pokazali dovolj jasnih učinkov.
Leta 2022 je vodilna izraelska raziskovalna skupina iz Sagol Centra za hiperbarično medicino in raziskave v reviji Scientific Reports (Nature) objavila randomizirano kontrolirano študijo, ki je za pošteno znanstveno mero raziskala, ali hiperbarična kisikova terapija (HBOT) deluje pri Long COVIDu. Rezultati so spremenili pogovor o tej diagnozi.
Kaj sploh je Long COVID — in zakaj je tako težak za zdravljenje
Da bi razumeli, zakaj je hiperbarična kisikova terapija logična izbira, moramo najprej razumeti, kaj se dogaja v telesu, ki “ne pride več k sebi” po COVID-19.
Današnje znanje kaže, da je Long COVID posledica več prepletenih procesov: nizkointenzivnega vnetja, ki dolgo ne izzveni; motenj v drobnih krvnih žilah, ki ovirajo normalno preskrbo tkiv s kisikom; nepravilnega delovanja mitohondrijev (energijskih elektrarn celic); in v možganih — strukturnih sprememb v belini in sivini, ki jih lahko vidimo z magnetno resonanco.
Zakaj klasična zdravila ne delujejo? Vnetna zdravila in antidepresivi delujejo na eno tarčo. Long COVID pa ni ena bolezen, ampak sklop motenj, ki vključuje vaskularno okvaro, vnetje, mitohondrijsko disfunkcijo in možgansko nevroplastično motnjo hkrati. Potrebujemo posege, ki delujejo na več sistemih sočasno.
Tu se začne zgodba HBOT. Hiperbarična kisikova terapija — dihanje 100-odstotnega kisika pri tlaku 2,0 do 2,4 ATA v zaprti komori — sproži več bioloških procesov hkrati: izboljša prekrvavitev hipoksičnega tkiva, zniža vnetje, spodbudi rast novih krvnih žil, izboljša delovanje mitohondrijev in v možganih spodbuja proces, ki ga raziskovalci imenujejo nevroplastičnost: sposobnost možganov, da preuredijo svoje povezave in funkcionalno okrevajo.
Študija Sagol Centra: kako je bila zasnovana
Pomembna metodološka prednost te študije je bila navidezna kontrola. Pri terapijah s tlakom je tako rekoč nemogoče izvesti popolno slepoto, saj bolnik občuti spremembo tlaka v ušesih. Sagol Center je problem rešil tako, da je tudi v sham skupini izvajal seje v komori, vendar brez terapevtskega tlaka in z normalnim zrakom. Bolniki so občutili, da “nekaj se dogaja”, a fiziološko niso prejeli zdravljenja. To je raziskavo dvignilo nad vse prejšnje, ki so temeljile predvsem na opazovanju brez kontrolne skupine.
Rezultati: kaj se je izboljšalo in koliko
Po koncu serije 40 sej je skupina, ki je prejela dejansko HBOT, statistično pomembno presegla sham skupino na vseh ključnih področjih, ki opredeljujejo Long COVID.
Številke v zgornjih karticah (oznaka d) so tako imenovane velikosti učinka (Cohenov d). Vrednosti okoli 0,5 v klinični raziskavi predstavljajo zmerno učinkovitost, vrednosti nad 0,7 pa že velik učinek. Pri vplivu bolečine na vsakdan (d = 0,737) gre torej za eno najmočnejših odzivnih področij raziskave.
Najpomembnejše odkritje: spremembe v sami strukturi možganov
Klinična izboljšanja so pomembna, a sama po sebi še ne dokazujejo, da je HBOT spremenil biologijo bolezni. To so v Sagol Centru pokazali z magnetno resonanco. MR DTI in MR perfuzijska analiza sta razkrili merljive spremembe v možganih, ki so neposredno korelirale s kliničnim okrevanjem.
Spremembe so se pojavile v naslednjih območjih: supramarginalnem girusu, levem suplementarnem motoričnem območju, desni inzuli, levem frontalnem precentralnem girusu, desnem srednjem frontalnem girusu in zgornji corona radiata. Brez medicinskega ozadja se sliši zapleteno — v praksi pa gre za območja, ki upravljajo pozornost, izvršilno kontrolo, čustveno regulacijo in povezovanje senzoričnih informacij. Točno tista področja, ki pri Long COVIDu povzročajo “možgansko meglo” in psihične simptome.
Zakaj je to tako pomembno? Klinične spremembe (manj utrujenosti, boljši spomin) so lahko deloma posledica placebnega učinka. Spremembe na MR slikah pa so biološki dokaz, da se v možganih dejansko nekaj spreminja — ne le občutek bolnika. To je eden močnejših argumentov, da gre za pravo terapevtsko delovanje, ne za samosugestijo.
Mehanizem delovanja: kako HBOT deluje na “post-covid možgane”
Avtorji študije ne ostanejo zgolj pri rezultatih, ampak razložijo tudi, zakaj HBOT deluje pri Long COVIDu. Razlaga temelji na konceptu hiperoksično-hipoksičnega paradoksa, ki ga je raziskovalna skupina iz Sagol Centra podrobno opisala v predhodnih študijah.
Izboljšana možganska prekrvavitev
Pri Long COVIDu so območja možganov hipoperfundirana — slabše prekrvavljena. Kisik pod tlakom se raztaplja v krvni plazmi in dosega tkiva, ki jih rdeče krvničke ne morejo povsem oskrbeti. MR slike v študiji so pokazale izboljšanje perfuzije po HBOT.
Angiogeneza — rast novih kapilar
Močan kontrast med visokim kisikom v komori in normalnim tlakom zunaj sproži izločanje rastnih dejavnikov (VEGF), ki spodbudijo nastanek novih drobnih krvnih žil v možganih. To je strukturna podlaga za dolgoročno okrevanje.
Zmanjšanje nevrovnetja
Long COVID je povezan s kronično vnetno aktivacijo v možganih (mikroglije). HBOT zniža raven vnetnih markerjev in preusmeri imunski odziv v protivnetno smer.
Obnova mitohondrijev
Mitohondriji so energijske elektrarne celic. Pri Long COVIDu njihovo delovanje pogosto pojema, kar pojasnjuje kronično utrujenost. HBOT po raziskavah delovanje mitohondrijev izboljša.
Spodbujanje matičnih celic
HBOT poveča razmnoževanje in migracijo matičnih celic iz kostnega mozga, ki sodelujejo pri obnovi tkiv — vključno z živčnim.
Skupni izid: nevroplastičnost
Vsi ti procesi skupaj omogočijo, da se možgani preuredijo — vzpostavijo nove povezave, ki nadomestijo poškodovane. Točno to so MR slike v študiji tudi pokazale.
Drugi dokazi: kaj kažejo dodatne raziskave
Študija Sagol Centra je sicer najmočnejši samostojni dokaz, vendar ni edina. Področje hitro napreduje in v zadnjih letih je izšlo več komplementarnih raziskav, ki bodisi potrjujejo bodisi delno niansirajo glavne ugotovitve.
Sistematični pregled iz leta 2024 (Life, MDPI) je zajel deset študij med letoma 2021 in 2023 — eno študijo primera, pet pretest-posttest študij, eno varnostno poročilo iz RCT in tri zaključene RCT-je. Večina študij je ugotovila izboljšanje kakovosti življenja, utrujenosti, kognicije, nevropsihiatričnih simptomov in srčno-pljučne funkcije po HBOT pri Long COVIDu. Avtorji so vseeno opozorili, da je za določitev natančnih indikacij in protokolov potrebnih še več strogo zasnovanih, večjih RCT.
Kako izgleda protokol, ki je v študijah deloval
Učinkovitost HBOT pri Long COVIDu ne pomeni, da deluje kakršen koli protokol. Sagol-ova raziskava — tista z najmočnejšim dokazom — je uporabila zelo natančno določene parametre.
| Parameter | Vrednost v študiji Sagol Centra |
|---|---|
| Tlak v komori | 2,0 ATA |
| Trajanje seje | 90 minut s petminutnimi premori na zraku po vsakih 20 minutah kisika |
| Frekvenca | 5× tedensko (od ponedeljka do petka) |
| Skupno število sej | 40 |
| Vključitveno merilo | Simptomi vsaj tri mesece po potrjeni okužbi z virusom SARS-CoV-2 |
| Kdaj pričakujemo prve učinke | Postopno, opazno po nekaj tednih; končna ocena 1–3 tedne po zadnji seji |
Pogosta napaka: Bolniki pričakujejo “čudežno” izboljšanje že po nekaj sejah. HBOT pri Long COVIDu deluje preko nevroplastičnih procesov, ki potrebujejo čas za razvoj. Prezgodnja prekinitev terapije pomeni, da procesi obnove ne dosežejo praga, ki ga študije povezujejo s strukturnimi spremembami v možganih.
Komu bi koristili rezultati te raziskave
Raziskava Sagol Centra se je osredotočila na natančno opredeljen profil bolnikov — in pri njih dosegla merljive izboljšave. To velja upoštevati, ko razmišljamo o tem, kdo bi lahko imel od HBOT korist:
Bolniki z dolgotrajnim Long COVIDom z nevrokognitivnimi simptomi — “možgansko meglo”, težavami s pozornostjo, izvršilnimi funkcijami in spominom, ki vztrajajo več kot tri mesece po preboleli okužbi.
Bolniki s kronično utrujenostjo po COVID-19, ki je ne odpravi noben dolg počitek, in ki bistveno omejuje delovanje v vsakdanjem in poklicnem življenju.
Bolniki z motnjami spanja, depresivnimi in anksioznimi simptomi, ki so se prvič pojavili ali pomembno poslabšali po prebolelem COVID-19, in pri katerih klasične psihiatrične terapije niso dale zadovoljivega odziva.
Bolniki z razpršeno bolečino po telesu, ki se je pojavila po COVID-19 in ne ustreza klasičnim diagnozam (revmatske, ortopedske). Pri teh bolnikih je raziskava pokazala največji učinek.
Pomembno: Pred vključitvijo v HBOT je nujen pregled pri zdravniku. Določene bolezni in stanja predstavljajo kontraindikacijo — zlasti nezdravljen pnevmotoraks (zatesnjen zrak v prsnem košu, ki bi se pri tlaku nevarno razširil), določene oblike epilepsije, akutne okužbe zgornjih dihal in huda klavstrofobija, ki bi onemogočala mirno bivanje v komori. Naša ekipa pri OxySphere pred prvo sejo opravi medicinski pregled in oceni primernost za vsakega posameznika.
Kaj raziskava ne pove
Pošteno znanstveno poročanje vključuje tudi to, kar raziskava ne dokazuje. Ne posplošujemo prek meja znanstvenih dokazov.
Prvič: študija Sagol Centra je raziskala bolnike, ki so imeli simptome vsaj tri mesece po okužbi. O zgodnji uporabi HBOT (npr. en mesec po okužbi) ta raziskava ne daje odgovora. Drugič: vključenih je bilo 73 bolnikov — to je solidna velikost vzorca za RCT na tem področju, vendar ne nadomesti večjih multicentričnih študij. Tretjič: študija ni primerjala različnih protokolov med seboj (npr. 20 v primerjavi s 40 sej, 1,5 v primerjavi z 2,0 ali 2,5 ATA), zato ne moremo sklepati, kateri natančni parametri so optimalni — vemo le, da je ta protokol deloval.
In končno: nekateri raziskovalci, ki so v študijo vpleteni, imajo komercialne interese, povezane z izvajanjem HBOT. To je v znanstveni literaturi pošteno deklarirano, ne razveljavlja pa kakovosti same metodologije, ki je dvojno slepa in randomizirana. Prav tako rezultatov ne razveljavlja niti negativna švedska študija (Kjellberg 2025), ki je uporabila znatno krajši protokol.
“HBOT lahko sproži nevroplastične spremembe in izboljša kognitivne, psihiatrične, utrujenostne, spalne in bolečinske simptome pri bolnikih s post-COVID-19 stanjem.”
Long COVID ni “v glavi”. In ni brezizhoden.
Ena največjih krivic, s katerimi se srečujejo bolniki z Long COVIDom, je občutek, da njihovi simptomi niso priznani. “Niste izgoreli,” “le malo počivajte,” “to je le anksioznost” — pogoste fraze, ki jih sliši nekdo, ki je po preboleli okužbi izgubil sposobnost delati in normalno živeti.
Randomizirana študija Sagol Centra je s slikami iz magnetne resonance pokazala, da gre za biološko stanje z merljivim možganskim podpisom. In je med prvimi pokazala, da na to stanje lahko vplivamo s ciljanim posegom — hiperbarično kisikovo terapijo. Učinki ostajajo tudi po enem letu (Hadanny 2024).
Viri in literatura
Primarna in komplementarna znanstvena literatura
- Zilberman-Itskovich, S., Catalogna, M., Sasson, E., Elman-Shina, K., Hadanny, A., Lang, E., Finci, S., Polak, N., Fishlev, G., Korin, C., Shorer, R., Parag, Y., Sova, M., & Efrati, S. (2022). Hyperbaric oxygen therapy improves neurocognitive functions and symptoms of post-COVID condition: randomized controlled trial. Scientific Reports, 12(1), 11252. doi: 10.1038/s41598-022-15565-0. Dostopno na: nature.com/articles/s41598-022-15565-0
- Hadanny, A., Zilberman-Itskovich, S., Catalogna, M., Elman-Shina, K., Lang, E., Finci, S., Polak, N., Shorer, R., Parag, Y., & Efrati, S. (2024). Long term outcomes of hyperbaric oxygen therapy in post covid condition: longitudinal follow-up of a randomized controlled trial. Scientific Reports, 14(1), 3604. doi: 10.1038/s41598-024-53091-3. Dostopno na: nature.com/articles/s41598-024-53091-3
- Catalogna, M., Sasson, E., Hadanny, A., Parag, Y., Zilberman-Itskovich, S., & Efrati, S. (2022). Effects of hyperbaric oxygen therapy on functional and structural connectivity in post-COVID-19 condition patients: A randomized, sham-controlled trial. NeuroImage: Clinical, 36, 103218. doi: 10.1016/j.nicl.2022.103218. Dostopno na: pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9528018/
- Robbins, T., Gonevski, M., Clark, C., Baitule, S., Sharma, K., Magar, A., Patel, K., Sankar, S., Kyrou, I., Ali, A., & Randeva, H. S. (2021). Hyperbaric oxygen therapy for the treatment of long COVID: early evaluation of a highly promising intervention. Clinical Medicine, 21(6), e629–e632. doi: 10.7861/clinmed.2021-0462. Dostopno na: pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34862223/
- Kjellberg, A., Hassler, A., Boström, E., El Gharbi, S., Al-Ezerjawi, S., Schening, A., Fischer, K., Kowalski, J. H., Rodriguez-Wallberg, K. A., Bruchfeld, J., Ståhlberg, M., Nygren-Bonnier, M., Runold, M., & Lindholm, P. (2025). Ten sessions of hyperbaric oxygen versus sham treatment in patients with long covid (HOT-LoCO): a randomised, placebo-controlled, double-blind, phase II trial. BMJ Open, 15(4), e094386. doi: 10.1136/bmjopen-2024-094386. Dostopno na: pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40228859/
- Kjellberg, A., Hassler, A., Boström, E., El Gharbi, S., Al-Ezerjawi, S., Kowalski, J., Rodriguez-Wallberg, K. A., Bruchfeld, J., Ståhlberg, M., Nygren-Bonnier, M., Runold, M., & Lindholm, P. (2023). Hyperbaric oxygen therapy for long COVID (HOT-LoCO), an interim safety report from a randomised controlled trial. BMC Infectious Diseases, 23(1), 33. doi: 10.1186/s12879-023-08002-8. Dostopno na: link.springer.com/article/10.1186/s12879-023-08002-8
- Leitman, M., Fuchs, S., Tyomkin, V., Hadanny, A., Zilberman-Itskovich, S., & Efrati, S. (2023). The effect of hyperbaric oxygen therapy on myocardial function in post-COVID-19 syndrome patients: a randomized controlled trial. Scientific Reports, 13, 9473. doi: 10.1038/s41598-023-36570-x. Dostopno na: nature.com/articles/s41598-023-36570-x
- Shen, T. C. C., & Liu, M. C. (2024). Effects of Hyperbaric Oxygen Therapy on Long COVID: A Systematic Review. Life, 14(4), 438. doi: 10.3390/life14040438. Dostopno na: mdpi.com/2075-1729/14/4/438
- Katz, A. A., Wainwright, S., Kelly, M. P., Albert, P., & Byrne, R. (2024). Hyperbaric oxygen effectively addresses the pathophysiology of long COVID: clinical review. Frontiers in Medicine, 11, 1354088. doi: 10.3389/fmed.2024.1354088. Dostopno na: frontiersin.org/journals/medicine/articles/10.3389/fmed.2024.1354088/full
- Hadanny, A., & Efrati, S. (2020). The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules, 10(6), 958. doi: 10.3390/biom10060958. Dostopno na: pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32630465/
- Mrakic-Sposta, S., Vezzoli, A., Garetto, G., Paganini, M., Camporesi, E., Giacon, T. A., Dellanoce, C., Agrimi, J., & Bosco, G. (2023). Hyperbaric Oxygen Therapy Counters Oxidative Stress/Inflammation-Driven Symptoms in Long COVID-19 Patients: Preliminary Outcomes. Metabolites, 13(10), 1032. doi: 10.3390/metabo13101032. Dostopno na: pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37887357/
- Lindenmann, J., Porubsky, C., Okresa, L., Klemen, H., Mykoliuk, I., Roj, K., Kapus, M., Smolle-Juettner, F. M., & Pichler, M. (2023). Immediate and Long-Term Effects of Hyperbaric Oxygenation in Patients with Long COVID-19 Syndrome Using SF-36 Survey and VAS Score: A Clinical Pilot Study. Journal of Clinical Medicine, 12(19), 6253. doi: 10.3390/jcm12196253. Dostopno na: pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37834897/
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). (2021). Post COVID-19 Condition (Long COVID). Dostopno na: who.int
- Hadanny, A., Abbott, S., Suzin, G., Bechor, Y., & Efrati, S. (2018). Effect of hyperbaric oxygen therapy on chronic neurocognitive deficits of post-traumatic brain injury patients: retrospective analysis. BMJ Open, 8(9), e023387. doi: 10.1136/bmjopen-2018-023387. Dostopno na: pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30185579/
- Gottfried, I., Schottlender, N., & Ashery, U. (2021). Hyperbaric Oxygen Treatment — From Mechanisms to Cognitive Improvement. Biomolecules, 11(10), 1520. doi: 10.3390/biom11101520. Dostopno na: pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34680155/
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje. Pri post-COVID stanju HBOT ni nadomestilo za rehabilitacijske in psihološke obravnave, ki jih priporočajo nacionalne smernice — je lahko njihovo dopolnilo.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov, vključno z začetno težo in trajanjem simptomov, sočasnimi obolenji in upoštevanjem priporočenega protokola. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
