Hiperbarična kisikova terapija in imunski sistem: kaj raziskave kažejo o imunskem ravnovesju

Imunologija & vnetje

Imunski sistem ni preprosto stikalo, ki ga želimo vklopiti ali okrepiti. Njegova najpomembnejša naloga je ravnovesje: dovolj močan odziv proti okužbam, hkrati pa dovolj natančen nadzor, da vnetje ne poškoduje lastnih tkiv. Prav tu postaja hiperbarična kisikova terapija (HBOT) eno zanimivejših raziskovalnih področij sodobne hiperbarične medicine.

Predstavljajmo si tri klinične scenarije: pacienta s kronično rano, pri kateri običajna oskrba ne uspe prekiniti začaranega kroga vnetja in pomanjkanja kisika; osebo po težki okužbi mehkih tkiv, kjer imunske celice za učinkovito delovanje potrebujejo boljšo oksigenacijo; in bolnika z avtoimunskim ali kronično vnetnim stanjem, kjer težava ni šibka imunost, temveč pretiran in slabo nadzorovan vnetni odziv. To so klinični okvirji, v katerih raziskovalci že več desetletij preučujejo, kako kisik pod pritiskom vpliva na imunski sistem.

V hiperbarični komori pacient diha skoraj 100-odstotni medicinski kisik v okolju s povišanim tlakom. S tem se močno poveča količina kisika, raztopljenega v krvni plazmi. Ta dodatni kisik lahko doseže tudi slabše prekrvavljena, vneta ali hipoksična tkiva, kjer je normalno delovanje imunskih celic pogosto okrnjeno.

relevantnih člankov je vključil pregled iz leta 2026 o HBOT in periferni imunski toleranci

81 %

povprečna stopnja uspeha pri celjenju sklerodermijskih ran v pregledu literature, objavljenem v Annals of Internal Medicine: Clinical Cases (2024)

2,0–3,0 ATA

najpogostejši razpon tlakov v imunološko usmerjenih raziskavah HBOT

Zakaj je imunski sistem tako občutljiv na kisik

Vnetje in pomanjkanje kisika sta pogosto povezana. V kronični rani, okuženem tkivu ali območju po obsevanju je mikrocirkulacija motena, tkivo je otečeno, kapilare so poškodovane, imunske celice pa porabljajo velike količine kisika. Posledica je lokalna hipoksija, ki ne pomeni samo slabše oskrbe tkiva, temveč tudi spremembo imunskih signalov.

Hipoksično okolje lahko poveča nastajanje vnetnih citokinov, podaljša aktivacijo nevtrofilcev in makrofagov, spremeni delovanje T-celic ter zavre normalno celjenje. Zato se v raziskavah HBOT vse bolj premika iz ozkega vprašanja “koliko kisika pride v tkivo” v širše vprašanje: kako sprememba kisikove napetosti — torej delnega tlaka kisika v tkivu — preoblikuje imunski odziv.

Ključna razlika: HBOT ni smiselno razumeti kot splošno “krepitev imunosti”. Bolj natančno je, da lahko kisik pod pritiskom v določenih razmerah v tkivu pomaga uravnavati pretirano vnetje, izboljšati delovanje obrambnih celic in podpreti obnovo tkiva.

Mehanizmi, prek katerih HBOT vpliva na imunski sistem

Imunski učinki HBOT so odvisni od bolezni, protokola, trajanja terapije in tega, ali je v ospredju okužba, kronično vnetje, avtoimunski odziv ali celjenje. Kljub temu se v literaturi ponavlja več mehanizmov, ki sestavljajo bolj celostno sliko.

Uravnavanje kisikove napetosti

HBOT poveča količino kisika v plazmi in tkivih. S tem lahko spremeni signalne poti, povezane s hipoksijo, HIF-1α, oksidativnim stresom in presnovo imunskih celic.

Nevtrofilci in adhezija

Raziskave kažejo, da HBOT lahko zmanjša pretirano vezavo nevtrofilcev na žilno steno prek integrinov, kar je pomembno pri kroničnem vnetju in poškodbi tkiva.

Makrofagi in citokini

Pri monocitih in makrofagih je bilo opisano začasno znižanje tvorbe vnetnih citokinov, kot sta IL-1β in TNF-α, predvsem po krajših nadzorovanih izpostavitvah.

Ravnovesje regulatornih in vnetnih T-celic

Novejši pregledi poudarjajo, da HBOT lahko vpliva na razmerje med regulatornimi T-celicami (Treg), ki vnetje umirjajo, in vnetnimi celicami Th17, ki ga spodbujajo — kar je pomembno pri avtoimunskih in kronično vnetnih stanjih.

Nrf2/HO-1 zaščitne poti

Pri nekaterih modelih vnetja in presaditvenih zapletov je HBOT aktiviral antioksidativno zaščitno pot Nrf2/HO-1 ter znižal IL-6, TNF-α in poškodbo tkiv.

Podpora protimikrobni obrambi

Kisik je nujen za tako imenovani oksidativni izbruh — naval reaktivnih kisikovih molekul, s katerimi nevtrofilci uničujejo mikrobe. HBOT lahko obenem zavira anaerobne bakterije in izboljša pogoje za delovanje antibiotikov pri nekaterih hudih okužbah.

Nevtrofilci: prva linija obrambe, ki lahko postane tudi vir poškodbe

Nevtrofilci so imunske celice, ki med prvimi pridejo na mesto okužbe ali poškodbe. Njihova naloga je prepoznati nevarnost, sprožiti oksidativni izbruh, uničevati mikrobe in aktivirati nadaljnji imunski odziv. Toda kadar je njihova aktivacija predolga ali premočna, lahko poškodujejo tudi zdravo tkivo.

Klinična študija

Baiula in sod., 2020 (PLOS One) – nevtrofilni integrini pri kroničnih ranah

Raziskovalci so pri bolnikih s kroničnimi neceljivimi ranami analizirali nevtrofilce pred, med in po seriji HBOT. Terapija je potekala pri tlaku 150 kPa (približno 1,5 atmosfere) po 90 minut. Avtorji so poročali o 68-odstotnem znižanju izražanja β2-integrinov na nevtrofilcih, učinek pa je bil prisoten še en mesec po koncu terapije.

Adhezijska funkcija nevtrofilnih integrinov α4β1 in β2 se je znižala za približno 70 % oziroma 67 %. Hkrati so raziskovalci opisali znižanje TNF-α in IL-1β na ravni mRNA v nevtrofilcih ter znižanje teh citokinov v plazmi. Sklep študije: del protivnetnega učinka HBOT pri kroničnih ranah je lahko povezan z manj pretiranim privabljanjem in pritrjevanjem nevtrofilcev v poškodovanem tkivu.

68 %

znižanje izražanja β2-integrinov na nevtrofilcih v klinični študiji kroničnih ran kaže, da HBOT lahko vpliva na pretirano vnetno migracijo imunskih celic, ne da bi preprosto “ugasnila” imunski sistem.

Makrofagi in citokini: ko vnetje potrebuje zavore

Makrofagi so ena ključnih celic imunskega sistema. Sodelujejo pri odstranjevanju mikrobov in odmrlih celic, usmerjajo vnetje ter pomagajo preklopiti tkivo iz faze čiščenja v fazo obnove. Pri kroničnem vnetju lahko ostanejo ujeti v pro-vnetnem načinu delovanja.

Mehanistična študija

Benson in sod., 2003 (Clinical & Experimental Immunology) – citokini v monocitih in makrofagih

V in vitro modelu (na celicah v laboratoriju) so raziskovalci človeške monocite in makrofage izpostavili HBOT pri 2,4 ATA za 90 minut. Po stimulaciji z različnimi vnetnimi sprožilci je HBOT začasno znižal nastajanje vnetnih citokinov. Avtorji so opisali znižanje IL-1β po stimulaciji z lipopolisaharidom za 23 %, po stimulaciji z lipidom A za 45 % in po stimulaciji s fitohemaglutininom za 68 %. Podobno so po različnih stimulacijah opazili znižanje TNF-α.

Pomembna podrobnost: učinek je bil prehoden in odvisen od časa izpostavljenosti — pri daljšem trajanju ni bil več enak. To podpira sodobno razumevanje HBOT kot natančno dozirane biološke intervencije, pri kateri so tlak, trajanje in število sej bistveni za rezultat.

T-celice, avtoimunost in periferna imunska toleranca

Pri avtoimunskih in kronično vnetnih boleznih pogosto ni problem premalo imunosti, temveč njena napačna usmerjenost. T-celice, ki bi morale napadati tujke, lahko sodelujejo pri napadu na lastna tkiva. Zato so raziskave HBOT pri T-celicah posebej pomembne.

Avtoimunski model

Chiou in sod., 2021 (Biomedicines) – model multiple skleroze

V živalskem modelu eksperimentalnega avtoimunskega encefalomielitisa, ki se uporablja za preučevanje mehanizmov multiple skleroze, je HBOT zmanjšal napredovanje bolezni in vnetno infiltracijo v centralnem živčnem sistemu. Avtorji so poročali o znižanju vnetnih T-celičnih odzivov, posebej IL-17A, GM-CSF in TNF-α.

Hkrati so se povečali protivnetni oziroma imunomodulatorni citokini, kot sta IL-4 in IL-10. Ker so celice Th17 in IL-17 povezani s številnimi avtoimunskimi procesi, je ta študija pomembna predvsem mehanistično: kaže, da HBOT lahko vpliva na smer T-celičnega odziva, ne le na oksigenacijo tkiva.

Najnovejši pregled

Mei in sod., 2026 (Frontiers in Immunology) – 39 raziskav o HBOT in periferni imunski toleranci

Pregled iz leta 2026 je sistematično iskal literaturo v bazah PubMed, Embase, Web of Science, Cochrane Library in Scopus do 15. novembra 2025. Vključenih je bilo 39 relevantnih člankov, od živalskih in celičnih modelov do kliničnih študij.

Avtorji poudarjajo, da je razumevanje HBOT kot “imunske stimulacije” ali “imunosupresije” preveč poenostavljeno. Predlagajo okvir periferne imunske tolerance: HBOT lahko prek kisikove napetosti, imunskega metabolizma in signalnih poti vpliva na Treg/Th17 os, mieloidne celice, citokinske odzive in funkcionalno stanje imunskih celic. Učinek je odvisen od bolezni in okolja, v katerem imunske celice delujejo.

Nadzorovan oksidativni signal: zakaj več kisika ni nujno več škode

Ena pogostih skrbi pri HBOT je vprašanje oksidativnega stresa. Hiperbarični kisik res poveča nastajanje reaktivnih kisikovih in dušikovih spojin. Toda v medicinsko nadzorovanih protokolih te spojine ne delujejo le kot škodljivi produkti — v nizkih do zmernih odmerkih lahko delujejo kot signal, ki sproži zaščitne odzive celice.

To je podobno načelu hormeze: kratek, nadzorovan stresni dražljaj lahko aktivira prilagoditvene mehanizme. Pri HBOT to vključuje antioksidativne poti, obnovo mitohondrijev, angiogenezo, uravnavanje citokinov in spremembe v presnovi imunskih celic.

Klinično-preklinična študija

Xue in sod., 2025 (Frontiers in Immunology) – akutna bolezen presadka proti gostitelju

Avtorji so preučevali HBOT pri akutni bolezni presadka proti gostitelju (aGVHD), enem najtežjih imunskih zapletov po alogenski presaditvi krvotvornih matičnih celic. V mišjem modelu je HBOT podaljšal preživetje, zmanjšal patološko poškodbo tkiv in znižal pro-vnetne citokine, vključno z IL-6 in TNF-α.

Mehanistično so raziskovalci opisali aktivacijo zaščitne poti Nrf2/HO-1. Ko so Nrf2 zavrli, se je zaščitni učinek zmanjšal. V kliničnem delu študije je bila v skupini z dodatkom HBOT opažena ugodnejša dinamika aGVHD, čeprav področje zahteva dodatne večje raziskave.

Ali HBOT sama sproži vnetje? Klinične meritve tega ne potrjujejo

Ker HBOT poveča kisikovo napetost, se pogosto pojavi vprašanje, ali lahko s tem sproži vnetje ali poškoduje žilno funkcijo. Klinični podatki kažejo bolj pomirjujočo sliko.

80 bolnikov

Siewiera in sod., 2021 (Journal of Clinical Medicine) – citokini in endotelijski markerji

Raziskovalci so pri 80 bolnikih, zdravljenih zaradi nekrotizirajočih okužb mehkih tkiv, aseptične nekroze kosti ali nenadne senzorinevralne izgube sluha, merili citokine, žilni rastni dejavnik VEGF in argininske derivate pred in po HBOT.

Čeprav so bile med skupinami razlike, povezane z osnovno boleznijo, HBOT ni povzročila neposrednega porasta merjenih citokinov ali kazalnikov poškodbe žilne stene. Avtorji sklepajo, da je bila hiperbarična oksigenacija v njihovem protokolu nevtralna glede akutnega sproženja sistemskega vnetja in ni kazala znakov akutne poškodbe žilnega endotelija.

Kje je povezava med HBOT in imunskim sistemom biološko najmočnejša

Iz literature se izrisujejo področja, kjer je povezava med kisikom, imunskim odzivom in kliničnim učinkom najbolj biološko smiselna. To ne pomeni, da so vsa področja enako dokazano klinično potrjena; pomeni pa, da se ponavljajo v raziskavah kot pomembni imunološki konteksti.

Kronične rane

Hipoksija + vnetje

HBOT podpira oksigenacijo, neovaskularizacijo, delovanje nevtrofilcev in prehod iz vnetne v obnovitveno fazo celjenja.

Hude okužbe

Anaerobno okolje

Pri določenih okužbah HBOT deluje kot dopolnilo kirurgiji in antibiotikom, predvsem zaradi kisika v hipoksičnem in anaerobnem okolju.

Avtoimunski modeli

Treg/Th17 os

Predklinični podatki kažejo vpliv na IL-17, GM-CSF, IL-10 in T-celično ravnovesje, vendar to še ne pomeni rutinske indikacije.

Vnetna črevesna bolezen

Hipoksija sluznice

Pri ulceroznem kolitisu potekajo randomizirane raziskave, ker je črevesna hipoksija tesno povezana z vnetjem sluznice.

Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila?

Če članek berete kot pacient ali svojec, je najpomembnejše vprašanje preprosto: pri katerih stanjih ima HBOT realno klinično utemeljitev in največ podpore v literaturi? Najbolj pošten odgovor je, da so v raziskavah najjasnejši izsledki tam, kjer so v ozadju hipoksija tkiva, slabo celjenje, poškodovana mikrocirkulacija, huda okužba ali pretirano lokalno vnetje. Raziskave ne podpirajo trditve, da bi HBOT splošno “dvigala imunost” pri zdravem človeku — pri konkretnih kliničnih scenarijih, ki jih opisujejo spodnja področja, pa imajo objavljene študije in posamezni opisi primerov vse jasnejšo sliko.

Najmočnejša praksa

Kronična rana, diabetično stopalo ali rana, ki se ne celi

Smiselno je razmisliti, če rana kljub standardni oskrbi ne napreduje, posebej pri diabetičnem stopalu, slabši prekrvavitvi, otekanju ali ponavljajočem vnetju.

V praksi se HBOT uporablja kot dopolnilo oskrbi ran, razbremenitvi stopala, urejanju sladkorja, kirurški oskrbi in antibiotikom, kadar so ti potrebni. Mehanizem je zelo konkreten: več kisika v hipoksični rani podpira delovanje belih krvničk, tvorbo kolagena, angiogenezo in prehod iz kronične vnetne faze v fazo celjenja.

Uveljavljena indikacija

Poškodbe po obsevanju: cistitis, proktitis, osteoradionekroza, mehka tkiva

Smiselno je pri poznih posledicah radioterapije, ko je tkivo hipoksično, slabo prekrvavljeno, fibrotično in se težko obnavlja.

Evropski ECHM konsenz in UHMS indikacije to področje uvrščajo med sprejete klinične uporabe. Cochrane pregled iz leta 2023 je vključil 18 študij z 1071 udeleženci in ugotovil, da HBOT pri izbranih bolnikih z obsevalnimi poškodbami glave, vratu, mehurja in danke lahko izboljša izide. Potrjevanje teh ugotovitev v večjih raziskavah še poteka, vendar je klinična praksa na tem področju že dobro uveljavljena.

Urgentna bolnišnična uporaba

Nekatere hude okužbe mehkih tkiv, plinska gangrena in nekrotizirajoče okužbe

To ni uporaba za navadno virozo ali “slab imunski sistem”, temveč za resna akutna stanja, kjer HBOT deluje kot dodatek kirurgiji, antibiotikom in intenzivnemu zdravljenju.

Kisik pod pritiskom zavira anaerobne bakterije, izboljša delovanje nevtrofilcev in lahko izboljša dostavo kisika v tkiva, kjer je mikrocirkulacija zaradi okužbe in edema močno okvarjena. V takih primerih o HBOT odloča bolnišnična ekipa, ne pacient sam.

Uveljavljena dopolnilna uporaba

Kronični osteomielitis, odporen na zdravljenje

Smiselno je pri kroničnem vnetju kosti, ki se ne odziva dovolj na standardno antibiotično in kirurško zdravljenje.

Pri kostnih okužbah je problem pogosto kombinacija slabše prekrvavitve, biofilma, vnetja in slabše penetracije zdravil. HBOT ne nadomesti antibiotikov ali kirurške oskrbe, lahko pa izboljša lokalne pogoje za imunski odziv in celjenje.

Obetavno, a bolj specialistično

Avtoimunske in revmatološke bolezni z razjedami kože ali prstov

Najbolj smiselno je pri bolnikih z vaskulitisom, sistemsko sklerozo, Raynaudovim fenomenom ali digitalnimi razjedami, kjer so v ozadju lokalna ishemija, rana in vnetje.

Pregled iz leta 2025 (Fang in sod., Frontiers in Medicine), ki je analiziral desetletje literature o HBOT pri revmatoloških in imunskih boleznih, je pri bolnikih s pridruženimi kožnimi razjedami poročal o stopnji odziva med 87,5 in 100 %, pri čemer je bilo popolno izzvenetje razjed doseženo pri 44,68–100 % bolnikov; podobno visok razpon olajšanja bolečin (87,5–100 %) so avtorji opisali pri fibromialgiji.

Pri sistemski sklerozi je bil leta 2024 v reviji Annals of Internal Medicine: Clinical Cases objavljen pregled, ki je vključil dva nova primera in literaturo: avtorji so v vključenih študijah ugotovili skupno 81-odstotno stopnjo uspeha pri celjenju sklerodermijskih ran, ki so bile odporne na običajno zdravljenje. Starejša klinična serija pri 35 bolnikih z vaskulitičnimi neceljivimi razjedami je poročala o popolnem celjenju pri 80 % bolnikov po štiritedenskem protokolu HBOT.

Konkreten primer iz literature: 14-letno dekle s sistemskim eritematoznim lupusom in trdovratno vaskulitično razjedo na palcu, ki se kljub imunosupresivni terapiji ni celila, je v primeru, opisanem v reviji Italian Journal of Pediatrics (Olivieri in sod., 2010), po 35 sejah HBOT ob nadaljnjem imunosupresivnem zdravljenju doseglo popolno zacelitev razjede.

Raziskovalno področje

Vnetne črevesne bolezni in fistule pri Crohnovi bolezni

Najbolj zanimiv profil so hospitalizirani bolniki z zmernim do hudim zagonom ulceroznega kolitisa in bolniki s Crohnovo boleznijo, ki imajo perianalne fistule, odporne na običajno zdravljenje (vključno z biološkimi zdravili).

Pri ulceroznem kolitisu je majhna multicentrična randomizirana študija faze 2A pri bolnikih z zmernim do hudim zagonom pokazala več remisij pri HBOT s steroidi kot pri navidezni terapiji s steroidi (50 % proti 0 % na 5. in 10. dan) ter manj prehodov na drugo linijo zdravljenja med hospitalizacijo (10 % proti 63 %). Leta 2025 je bil objavljen protokol večje multicentrične, dvojno slepe raziskave s 126 udeleženci, kar pomeni, da področje prehaja iz obetavnih rezultatov v fazo resnejše klinične potrditve.

Pri Crohnovi bolezni s fistulami je študija HOT-TOPIC iz leta 2021 vključila 20 bolnikov, pri katerih so že odpovedale standardne terapije; po 40 sejah HBOT je bila pri 60 % bolnikov perianalna bolezen ob koncu enoletnega spremljanja neaktivna, pri 20 % bolnikov pa je bilo na slikanju z magnetno resonanco zaznati globoko zacelitev fistul. Konkreten primer iz literature (Leong in sod., revija Cureus, 2024): 21-letni bolnik s hudo perianalno Crohnovo boleznijo, pri katerem nista zalegla niti infliksimab niti adalimumab — po dopolnilnem HBOT je 16 tednov pozneje klinični pregled pokazal popolno zacelitev fistul.

Ni dober razlog sam po sebi

Pogosti prehladi, “slaba odpornost”, utrujenost ali preventiva

Če ni jasne tkivne hipoksije, rane, obsevalne poškodbe, okužbe, ishemije ali druge specialistične indikacije, raziskave ne podpirajo uporabe HBOT kot splošnega “ojačevalca imunosti”.

Pri takih splošnih težavah je bolj smiseln osnovni zdravniški pregled, laboratorijska ocena, ureditev spanja in prehrane, zdravljenje morebitnega pomanjkanja železa, vitamina D ali ščitničnih motenj ter obravnava kroničnega stresa. HBOT je natančno ciljana medicinska terapija — kjer obstajajo specifični mehanistični razlogi, lahko prinese pomemben učinek, kjer teh razlogov ni, pa ni bližnjica za splošno odpornost.

Kje se HBOT že uporablja v širši praksi?

V širši medicinski praksi je HBOT najbolj uveljavljena tam, kjer so indikacije sprejete v hiperbaričnih smernicah in jih uporabljajo bolnišnice, centri za rane in hiperbarične ambulante. UHMS navaja 15 indikacij, med njimi zračno oziroma plinsko embolijo, zastrupitev z ogljikovim monoksidom, plinsko gangreno, nekrotizirajoče okužbe mehkih tkiv, dekompresijsko bolezen, kronični osteomielitis, odporen na zdravljenje, zaplete po obsevanju, ogrožene režnje in presadke, izbrane diabetične rane, opekline in nenadno senzorinevralno izgubo sluha.

Evropski ECHM konsenz podobno razvršča sprejete indikacije po dokazni moči. Med močneje sprejetimi so zastrupitev s CO, dekompresijska bolezen, plinska embolija, anaerobne ali mešane bakterijske okužbe, osteoradionekroza čeljusti, mehko-tkivna radionekroza ter nenadna izguba sluha. Diabetične lezije stopala so v evropskem dokumentu navedene kot indikacija, kjer je HBOT predlagana pri ustrezno izbranih bolnikih.

Kakšni protokoli se pojavljajo v imunoloških raziskavah

Imunski učinki HBOT so močno odvisni od protokola. V literaturi se uporabljajo različni tlaki, trajanja in število sej. Zato HBOT ni mogoče obravnavati kot eno samo intervencijo, temveč kot natančno dozirano medicinsko terapijo.

Parameter	Razpon, ki se ponavlja v raziskavah
Tlak	Najpogosteje 2,0–3,0 ATA; v nekaterih študijah nižji ali specializirani protokoli
Trajanje seje	Običajno 60–120 minut, pogosto okoli 90 minut
Frekvenca	Najpogosteje 1× dnevno, od posamezne izpostavitve do večtedenskih serij
Imunski markerji	TNF-α, IL-1β, IL-6, IL-10, IL-17A, GM-CSF, integrini, Treg/Th17 razmerje, Nrf2/HO-1
Klinični kontekst	Rane, okužbe, ishemične poškodbe, avtoimunski modeli, presaditveni zapleti in vnetna stanja
Varnostni okvir	Zdravniški pregled, izključitev kontraindikacij, nadzor tlaka, protipožarni standardi in usposobljeno osebje

Pomembno: Mehke ali wellness komore z nižjim tlakom niso enakovredne medicinskim HBOT protokolom, uporabljenim v večini kliničnih in imunoloških raziskav. Za oceno primernosti je pomembna medicinska komora, predhodni pregled in individualen protokol.

Kaj raziskave še ne povedo do konca

Pošteno branje literature zahteva tudi jasen prikaz tega, česa raziskave še ne dokazujejo dokončno. HBOT ni univerzalno zdravilo za imunski sistem in ni nadomestilo za standardno zdravljenje okužb, avtoimunskih bolezni ali drugih kroničnih stanj — je pa pri številnih stanjih dopolnilo, ki ima v literaturi vse trdnejšo podlago.

Prvič: imunski učinki so odvisni od konteksta. Isti mehanizem ima lahko drugačen pomen pri okužbi, kronični rani, avtoimunskem procesu ali tumorskem mikrookolju. Prav zato je individualna ocena pri specialistu tako pomembna — odločitev o HBOT mora vedno upoštevati osnovno bolezen in skupno klinično sliko.

Drugič: veliko mehanističnih podatkov izhaja iz predkliničnih raziskav. Študije na celicah in živalih so pomembne za razumevanje, kako HBOT deluje, in usmerjajo načrtovanje človeških študij. Pri vse več stanjih (kronične rane, poobsevalne poškodbe, ulcerozni kolitis, fistule pri Crohnovi bolezni, sklerodermijske rane) so v zadnjih letih sledile tudi klinične raziskave z obetavnimi izsledki.

Tretjič: protokoli se med študijami razlikujejo. Različni tlaki, trajanja in število sej otežujejo neposredno primerjavo rezultatov in so eden glavnih razlogov, zakaj je individualna izbira protokola pri usposobljenem osebju ključna.

Četrtič: regulativni okvir ostaja jasen. HBOT ima formalno priznane medicinske indikacije, medtem ko so številne uporabe pri imunskih in avtoimunskih boleznih še v aktivnem znanstvenem proučevanju ali se uporabljajo kot dopolnilno zdravljenje. Zato mora odločitev vedno temeljiti na zdravniški presoji in pogovoru z osebjem, ki ima izkušnje s hiperbarično medicino.

Kisik kot uravnoteževalec, ne kot čudežni ojačevalec imunosti

Najbolj natančen povzetek sodobne literature je, da HBOT imunskega sistema ne “ojača” na slepo — in prav v tem je njena moč. Raziskave kažejo bolj zanimiv vzorec: kisik pod pritiskom lahko spremeni tkivno okolje, v katerem imunske celice delujejo. V hipoksičnem in vnetem tkivu to lahko pomeni boljšo oksigenacijo, manj pretirane vezave nevtrofilcev na žilno steno, drugačen profil citokinov, podporo protimikrobni obrambi in premik proti bolj uravnoteženemu imunskemu odzivu.

Prav zato se HBOT v svetu vse pogosteje uporablja pri kroničnih ranah, zapletih po obsevanju, hudih okužbah in pri specifičnih kliničnih scenarijih avtoimunskih ter kronično vnetnih bolezni — od sklerodermijskih razjed in vaskulitičnih ulkusov do perianalnih fistul pri Crohnovi bolezni in zagonov ulceroznega kolitisa, kjer običajno zdravljenje ne zadošča. Pri teh stanjih HBOT ne nadomesti specialističnega zdravljenja, lahko pa ga smiselno dopolni in odpre nove poti pri bolnikih, kjer so dosedanji pristopi izčrpani.

Če sebe ali bližnjega prepoznavate v opisanih kliničnih okvirjih — kronična rana, ki se ne celi, posledice obsevanja, vaskulitične ali sklerodermijske razjede, fistule pri Crohnovi bolezni ali drugo stanje, kjer obstaja jasna povezava med hipoksijo, vnetjem in slabim celjenjem — je smiselno opraviti pogovor s specialistom, ki se s hiperbarično medicino aktivno ukvarja, in oceniti, ali bi HBOT bila smiselno dopolnilo k vašemu obstoječemu zdravljenju.

V OxySphere Medical izvajamo Hiperbarično kisikovo terapijo v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom strokovnega vodje ambulante prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.

Viri in literatura

Pregledi in sistematični pregledi

Primarne imunološke in klinične študije

Vnetne bolezni, okužbe in translacijska raziskava

Varnost, indikacije in regulativni viri

Informativna narava vsebin

Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.

Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.

Čeprav naši postopki temeljijo na preverjenih medicinskih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.

apy-devices-letter-health-care-providers” target=”_blank” rel=”noopener”>U.S. Food and Drug Administration. Follow Instructions for Safe Use of Hyperbaric Oxygen Therapy Devices – Letter to Health Care Providers. August 25, 2025.

Harvard Health Publishing. Hyperbaric oxygen therapy: evidence-based uses and unproven claims. 2024.

Informativna narava vsebin

Ostali članki