Pri razjedi, ki se kljub dobri oskrbi ne zapre, so raziskovalci ob dodanem kisiku pod povišanim tlakom poročali o občutno nižjem deležu velikih amputacij.
- V metaanalizi enajstih raziskav pri ishemičnih diabetičnih razjedah so avtorji poročali o 10,7 % velikih amputacij ob dodani hiperbarični kisikovi terapiji in o 26,0 % ob sami standardni oskrbi (Brouwer in sod., 2020).
- Cochranov pregled navaja 2,35-krat višjo verjetnost zacelitve razjede po šestih tednih v primerjavi s standardno oskrbo (Kranke in sod., 2015).
- Težavne rane, med njimi diabetično stopalo, sodijo med uradno priznane indikacije UHMS — ne gre za raziskovalno uporabo.
Kaj boste prebrali
Rana na peti je najprej videti nedolžno. Manjša od kovanca, brez bolečine, ker živci že nekaj let ne sporočajo več zanesljivo. Čez mesec dni je enako velika. Čez tri je večja.
Prav ta mirni, počasni potek je pri diabetičnem stopalu najbolj zahrbten. Razjeda se ne poslabša nenadoma. Samo ne zapre se.
Zdravniki takrat naredijo vse, kar je treba. Očistijo rano, uredijo sladkor, predpišejo antibiotik, razbremenijo stopalo, po potrebi odprejo zamašeno žilo. Pri velikem delu bolnikov to zadošča. Pri nekaterih ne.
Za te bolnike raziskovalci že tri desetletja preverjajo, ali lahko na prizorišče pripeljejo več kisika, kot ga kri zmore sama. Kisik pod povišanim tlakom je namreč edino zdravilo, ki gre tja, kamor rdeče krvničke ne pridejo več.
Vir številk: Brouwer in sod., J Vasc Surg, 2020; Kranke in sod., Cochrane Database Syst Rev, 2015.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) pomeni vdihavanje čistega kisika v komori s povišanim tlakom. Težavne rane, med njimi diabetično stopalo, so na seznamu uradno priznanih indikacij Undersea and Hyperbaric Medical Society (UHMS). Za to področje raziskovalne oznake ni treba dodajati.
Zakaj se rana na stopalu ne zapre
Celjenje rane je gradbišče. Delavci so tu: celice, ki tvorijo kolagen, bele krvničke, ki čistijo okužbo, in celice, ki gradijo nove žilice. Manjka gorivo.
Pri sladkorni bolezni so drobne žile v stopalu zožene in okorne. V kronični rani so raziskovalci izmerili tlak kisika pogosto med 10 in 30 mmHg. Za celjenje bi ga bilo potrebno med 50 in 100 mmHg (Martins-Mendes in sod., 2025).
Pod tem pragom se gradbišče ustavi. Kolagen ne zamreži. Bele krvničke ne morejo uničiti bakterij, ker za to potrebujejo kisik. Nove žilice ne zrastejo, ker za rast žil je kisik signal, ne le hrana.
Enak zastoj stoji za večino dolgotrajnih ran, ne le za tistimi na stopalu. Podrobneje smo ga razložili v članku o tem, zakaj kronične rane za celjenje potrebujejo več kot le čas.
Kje v to sliko poseže kisik pod tlakom
Kisik, raztopljen v plazmi
Po Henryjevem zakonu se ob višjem tlaku v tekočini raztopi več plina, podobno kot CO₂ v gazirani pijači. Plazma tako nosi kisik mimo zamašenih kapilar (Hadanny in Efrati, 2020).
Rast novih žilic
V tkivih po ponavljajočih se sejah so avtorji izmerili več rastnega dejavnika VEGF in več celic, ki gradijo žilno steno. Nove žile nato prinašajo kisik tudi med sejami (Feng in sod., 2025).
Bele krvničke dobijo orožje
Za uničevanje bakterij bela krvnička potrebuje kisik. Avtorji navajajo, da višja vsebnost kisika v okuženem tkivu obnovi to sposobnost in izboljša prodiranje antibiotikov (Feng in sod., 2025).
Kolagen, ki drži rano skupaj
Celice, ki tvorijo vezivo, brez kisika ne morejo zamrežiti kolagena. Avtorji poročajo, da povišan tlak kisika spodbudi odlaganje novega kolagena v rani (Feng in sod., 2025).
Študija, ki izstopa: 729 bolnikov in ena številka
Nizozemska skupina z amsterdamske univerze si je leta 2020 zastavila ozko vprašanje. Ne kaj se zgodi pri vseh diabetičnih razjedah, ampak kaj se zgodi prav pri tistih, ki jim primanjkuje krvnega obtoka.
Ta razlika je ključna. Kisik pod tlakom ima smisel tam, kjer kisika manjka.
Brouwer in sod. (2020): dodana hiperbarična terapija pri ishemičnih diabetičnih razjedah
Avtorji so pregledali enajst raziskav z 729 bolniki, ki so imeli diabetično razjedo stopala skupaj z zoženimi arterijami na nogi. V združeni analizi so poročali o velikih amputacijah pri 10,7 % bolnikov z dodano hiperbarično kisikovo terapijo in pri 26,0 % ob sami standardni oskrbi.
Razlika v tveganju je znašala −15 % (95 % interval zaupanja −25 do −6; p = 0,002). Zdraviti je bilo torej treba sedem bolnikov, da se je preprečila ena velika amputacija (95 % IZ 4 do 20).
Pri hitrosti celjenja so bili izsledki neenotni. Avtorji zato sklenejo, da dodana terapija izboljša delež velikih amputacij, ne pa nujno tudi celjenja (Brouwer in sod., 2020).
Za bolnika z ishemično razjedo to pomeni, da bi dodan kisik lahko spremenil prav tisti izid, ki ga najbolj skrbi.
Italijanska skupina iz Milana je leta 1996 spremljala 68 bolnikov, sprejetih v bolnišnico zaradi hude, pretežno ishemične razjede stopala. Polovica je poleg običajnega zdravljenja prejela kisik pod tlakom 2,5 ATA, 90 minut dnevno, v povprečju 38,8 obravnav.
Velika amputacija je bila potrebna pri 8,6 % bolnikov s hiperbarično terapijo in pri 33,3 % v primerjalni skupini. Razmerje tveganj je znašalo 0,26 (95 % interval zaupanja 0,08 do 0,84; p = 0,016).
Pri najtežjih ranah, uvrščenih v Wagnerjevo stopnjo 4, je bila razlika še izrazitejša: 9 % proti 55 % (p = 0,002). To je bila prva večja raziskava, ki je za glavno merilo vzela prav amputacijo (Faglia in sod., 1996).
Portugalska skupina iz Porta je spremljala 20 bolnikov z razjedo, ki je segala do kosti ali sklepa. Devetnajst jih je imelo hkrati okužbo in zoženo žilje. Vsi so pred tem osem tednov brez uspeha prejemali optimizirano oskrbo, po potrebi tudi po odprtju žile.
Štirinajst bolnikov je prejelo hiperbarično kisikovo terapijo pri 2,4 ATA, 80 minut, v povprečju 86 obravnav. Po treh in šestih mesecih so pri vseh izmerili izboljšanje ali popolno zacelitev, v primerjalni skupini pa pri enem od šestih (p < 0,001).
V treh letih spremljanja v tej skupini ni bilo nobene velike amputacije, v primerjalni pa pri 67 % bolnikov (p = 0,003). Raziskava je majhna in bolniki niso bili razporejeni naključno. Izsledek je zato spodbuden raziskovalni signal, ne napoved za posameznika (Martins-Mendes in sod., 2025).
Kdo se je na kisik odzval najbolje
Švedski raziskovalci iz Lunda so leta 2010 izvedli dvojno slepo raziskavo, ki velja za eno najbolj skrbno zasnovanih na tem področju. Devetdeset bolnikov s kronično razjedo je prejemalo bodisi čisti kisik bodisi zrak pri istem tlaku 2,5 ATA, štirideset obravnav. Nihče, niti bolniki niti ocenjevalci, ni vedel, kaj kdo diha.
Po enem letu je bila razjeda zaceljena pri 52 % bolnikov s kisikom in pri 29 % v primerjalni skupini (p = 0,03). Med tistimi, ki so opravili več kot 35 obravnav, je bil delež 61 % proti 27 % (p = 0,009) (Löndahl in sod., 2010).
Leto pozneje je ista skupina naredila korak, ki je za bolnika najbolj uporaben. Pogledali so, ali je mogoče vnaprej napovedati, komu se bo rana zacelila.
Odgovor so našli v preprosti meritvi. Na hrbtišču stopala so z elektrodo izmerili tlak kisika v koži.
Nižje ko je bila ta vrednost, manjša je bila verjetnost zacelitve. Pri vrednostih pod 25 mmHg se ni zacelila nobena rana. Gleženjski indeks in tlak na palcu te napovedi nista dala (Löndahl in sod., 2011).
Pomembna podrobnost je, da se ta vzorec v primerjalni skupini ni pokazal. Meritev torej ne napoveduje le tega, kako težka je rana, ampak prav to, komu bo dodani kisik najverjetneje koristil.
Ameriška skupina je isti pristop preverila na 1.144 bolnikih. Kadar je tlak kisika v koži med sejo v komori presegel 200 mmHg, so poročali o visoki verjetnosti koristi. Pri vrednostih pod 100 mmHg je bila majhna (Fife in sod., 2002; Huang in sod., 2019). Meritev je neboleča in traja nekaj minut.
Kje so raziskovalci videli največ koristi
Turška skupina iz Ankare je spremljala 45 bolnikov z diabetičnim stopalom, pri katerih je bilo treba vrzel v tkivu prekriti s presadkom kože. Osemindvajset jih je pred posegom prejelo hiperbarično kisikovo terapijo pri 2,4 ATA po 120 minut, v povprečju 29 obravnav.
Polovica površine rane se je pri njih zacelila v 18 dneh, v primerjalni skupini v 30,5 dneva (p = 0,038). Nihče v skupini s terapijo ni imel zapleta in vsi so obravnave dokončali. Raziskava je bila retrospektivna: avtorji so pregledovali že zbrane podatke (Zaman in sod., 2025).
Protokol v referenčnih raziskavah
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2,0–2,5 ATA |
| Trajanje seje | 80–120 minut |
| Frekvenca | 5× tedensko |
| Število obravnav | 30–40 (v posameznih raziskavah do 86) |
| Kdaj se je začelo | po najmanj 4–8 tednih standardne oskrbe brez napredka |
| Vedno ob | čiščenju rane, urejanju sladkorja, razbremenitvi stopala in posegu na žili, kadar je ta mogoč |
Podatki so povzeti po protokolih raziskav Faglia in sod. (1996), Löndahl in sod. (2010), Zaman in sod. (2025) ter Martins-Mendes in sod. (2025). Konkretno shemo za posameznega bolnika določi zdravnik po pregledu.
Kaj raziskave še ne povedo do konca
Prva odprta točka je izbor bolnikov. Raziskave, ki so vključevale vse diabetične razjede po vrsti, so dajale skromnejše izsledke kot tiste, ki so se osredotočile na ishemične rane. Smernice so temu že sledile: Mednarodna delovna skupina za diabetično stopalo (IWGDF) je leta 2023 uporabo priporočila prav pri nevroishemičnih in ishemičnih razjedah, pri katerih sama standardna oskrba ni uspela.
Druga točka je dokaz o amputacijah. IWGDF v isti smernici zapiše, da dober dokaz o preprečevanju amputacij še manjka. Novejše metaanalize pa vse bolj skladno kažejo v isto smer: Zhang in sod. (2022) navajajo razmerje tveganj 0,52, Oley in sod. (2024) pa 0,31.
Razlika med presojo smernic in izsledki metaanaliz pomeni predvsem eno. Naslednja posodobitev smernic bo imela na voljo več podatkov kot prejšnja.
Tretja točka je meritev kisika v koži. Švedski in ameriški podatki skladno kažejo, da napoveduje odziv, vendar je doslej nobena randomizirana raziskava ni uporabila kot merilo za vključitev bolnikov. Prav to je danes najbolj obetavna smer: če bo raziskava bolnike izbrala po tkivni oksigenaciji, bodo izsledki verjetno ostrejši od dosedanjih.
Ohrabrujoče je, da so vse tri odprte točke vprašanja o tem, komu terapija koristi najbolj, ne o tem, ali kisik v rani sploh kaj spremeni. Fizika raztapljanja kisika je znana že od Henryja, biologija celjenja pa je izmerjena v tkivih.
Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila?
Iz objavljenih raziskav se izriše precej jasen profil bolnika, pri katerem so avtorji videli največ.
Razjeda traja že najmanj štiri do osem tednov in se kljub rednemu čiščenju, urejenemu sladkorju in razbremenitvi stopala ni zmanjšala za vsaj tretjino. To je trenutek, ko standardna oskrba sama pokaže svojo mejo.
Rana sega globoko — do kite, sklepa ali kosti. Smernica UHMS uporabo priporoča pri Wagnerjevi stopnji 3 ali več, pri plitvejših ranah pa ne. Prav pri najglobljih so bile razlike v raziskavah največje.
Prisotna je zožitev arterij na nogi. Kisik pod tlakom ima največ smisla tam, kjer ga tkivu dejansko manjka. Kadar je poseg na žili mogoč, ga opravimo najprej — hiperbarična terapija ga dopolni, nikoli ne zamenja.
Zaporedje je pomembno. Najprej pregled in ocena prekrvavitve, nato poseg na žili, če je smiseln, šele nato kisik pod tlakom. Raziskave z najboljšimi izsledki so bile zasnovane prav tako (Löndahl in sod., 2010; Brouwer in sod., 2020).
V tkivu je ostalo dovolj rezerve. Meritev tlaka kisika v koži stopala je neboleča in pove veliko: pri višjih izhodiščnih vrednostih je bil delež zacelitve v švedski raziskavi občutno višji (Löndahl in sod., 2011).
Bolnik je pripravljen na daljšo pot. Raziskave z najboljšimi izsledki so obsegale 30 do 40 obravnav, pet dni na teden. Deset obravnav ni skrajšana različica te poti — je druga pot.
Sledi operacija ali presadek. Kadar je pred bolnikom kirurško čiščenje okuženega stopala ali prekritje s presadkom, smernica UHMS uporabo priporoča tudi v obdobju takoj po posegu.
Vsaka dobra zgodba o zaceljeni rani se začne s pogovorom. Prvi korak ni komora, ampak natančen pregled pri zdravniku, ki bo stopalo pogledal, izmeril prekrvavitev in povedal, kaj je v vašem primeru na vrsti. Šele takrat se pokaže, ali je dodan kisik smiseln del načrta.
Pogosta vprašanja
Ali je hiperbarična kisikova terapija pri diabetičnem stopalu uradno priznana?
Da. Težavne rane, med njimi diabetično stopalo, so na seznamu uradno priznanih indikacij UHMS. Mednarodna delovna skupina za diabetično stopalo (IWGDF) jo je leta 2023 pogojno priporočila pri nevroishemičnih in ishemičnih razjedah, pri katerih standardna oskrba sama ni uspela.
Kateri protokol so uporabili v referenčnih raziskavah?
Najpogosteje 2,0 do 2,5 ATA, 80 do 120 minut na obravnavo, petkrat tedensko, skupaj 30 do 40 obravnav. Vse raziskave so terapijo dodale k običajnemu zdravljenju rane, ne namesto njega (Faglia in sod., 1996; Löndahl in sod., 2010; Zaman in sod., 2025).
Kaj kažejo raziskave o deležu amputacij?
Metaanaliza enajstih raziskav s 729 bolniki z ishemično razjedo navaja 10,7 % velikih amputacij ob dodani terapiji in 26,0 % brez nje (Brouwer in sod., 2020). Novejši metaanalizi poročata o razmerju tveganj 0,52 (Zhang in sod., 2022) in 0,31 (Oley in sod., 2024).
Kateri profil bolnikov je bil v kliničnih raziskavah?
Pretežno bolniki z razjedo Wagnerjeve stopnje 2 do 4, ki je trajala vsaj štiri tedne, pogosto s sočasno zožitvijo arterij. V več raziskavah so bili vključeni šele po oceni žilnega kirurga in po morebitnem posegu na žili (Löndahl in sod., 2010; Brouwer in sod., 2020).
Kaj pomeni meritev tlaka kisika v koži?
Elektroda na hrbtišču stopala izmeri, koliko kisika prihaja v kožo. V švedski raziskavi je bila ta vrednost povezana z verjetnostjo zacelitve pri bolnikih, ki so prejemali kisik, pri primerjalni skupini pa ne (Löndahl in sod., 2011). Meritev je neboleča.
Kisik kot dopolnilo, ne kot nadomestilo
Pri diabetični razjedi stopala, ki se kljub dobri oskrbi ne zapre, objavljene raziskave skladno kažejo v isto smer. Avtorji metaanalize 729 bolnikov z ishemično razjedo poročajo o 10,7 % velikih amputacij ob dodanem kisiku pod tlakom in o 26,0 % brez njega. To pomeni sedem zdravljenih bolnikov na eno preprečeno amputacijo (Brouwer in sod., 2020).
Ni univerzalna rešitev za vsako rano. Deluje kot dodatek k čiščenju rane, urejanju sladkorja, razbremenitvi stopala in posegu na žili. Največ obeta pri globokih, slabše prekrvavljenih ranah pri bolnikih z ohranjeno tkivno rezervo. Prav pri teh bolnikih raziskave kažejo razliko pri izidu, ki šteje najbolj — ali noga ostane.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Brouwer RJ, Lalieu RC, Hoencamp R, van Hulst RA, Ubbink DT. A systematic review and meta-analysis of hyperbaric oxygen therapy for diabetic foot ulcers with arterial insufficiency. J Vasc Surg. 2020;71(2):682–692.e1. doi:10.1016/j.jvs.2019.07.082
- Kranke P, Bennett MH, Martyn-St James M, Schnabel A, Debus SE, Weibel S. Hyperbaric oxygen therapy for chronic wounds. Cochrane Database Syst Rev. 2015;(6):CD004123. doi:10.1002/14651858.CD004123.pub4
- Faglia E, Favales F, Aldeghi A, et al. Adjunctive systemic hyperbaric oxygen therapy in treatment of severe prevalently ischemic diabetic foot ulcer. A randomized study. Diabetes Care. 1996;19(12):1338–1343. PMID: 8941460
- Löndahl M, Katzman P, Nilsson A, Hammarlund C. Hyperbaric oxygen therapy facilitates healing of chronic foot ulcers in patients with diabetes. Diabetes Care. 2010;33(5):998–1003. PMID: 20427683
- Löndahl M, Katzman P, Hammarlund C, Nilsson A, Landin-Olsson M. Relationship between ulcer healing after hyperbaric oxygen therapy and transcutaneous oximetry, toe blood pressure and ankle-brachial index in patients with diabetes and chronic foot ulcers. Diabetologia. 2011;54(1):65–68. doi:10.1007/s00125-010-1946-y
- Abidia A, Laden G, Kuhan G, et al. The role of hyperbaric oxygen therapy in ischaemic diabetic lower extremity ulcers: a double-blind randomised-controlled trial. Eur J Vasc Endovasc Surg. 2003;25(6):513–518. PMID: 12787692
- Martins-Mendes D, Costa R, Rodrigues I, et al. Microvascular, biochemical, and clinical impact of hyperbaric oxygen therapy in recalcitrant diabetic foot ulcers. Cells. 2025;14(15):1196. doi:10.3390/cells14151196
- Zaman T, Canarslan Demir K, Gunduz SH, Gulap Y, Basak AM, Yilmaz KB. Hyperbaric oxygen therapy as an effective adjunctive treatment in the reconstruction of tissue defects with graft in diabetic foot patients: a retrospective cohort study. Int Wound J. 2025;22(5):e70686. doi:10.1111/iwj.70686
- Zhang Z, Zhang W, Xu Y, Liu D. Efficacy of hyperbaric oxygen therapy for diabetic foot ulcers: an updated systematic review and meta-analysis. Asian J Surg. 2022;45(1):68–78. doi:10.1016/j.asjsur.2021.07.047
- Oley MH, Oley MC, Kepel BJ, et al. Hyperbaric oxygen therapy in managing diabetic foot ulcers based on Wagner grading: a systematic review and meta-analysis. Plast Reconstr Surg Glob Open. 2024;12(3):e5692. doi:10.1097/GOX.0000000000005692
- Fife CE, Buyukcakir C, Otto GH, et al. The predictive value of transcutaneous oxygen tension measurement in diabetic lower extremity ulcers treated with hyperbaric oxygen therapy: a retrospective analysis of 1,144 patients. Wound Repair Regen. 2002;10(4):198–207. PMID: 12191001
- Huang E, Heyboer M 3rd, Savaser DJ. Hyperbaric oxygen therapy for the management of chronic wounds: patient selection and perspectives. Chronic Wound Care Manag Res. 2019;6:27–37. doi:10.2147/CWCMR.S175721
- Feng J, Zhu C, Zou J, Zhang L. Hyperbaric oxygen therapy for the treatment of bone-related diseases. Int J Mol Sci. 2025;26(3):1067. doi:10.3390/ijms26031067
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
- International Working Group on the Diabetic Foot. Guidelines on interventions to enhance healing of foot ulcers in persons with diabetes (IWGDF 2023 update). iwgdfguidelines.org
- Huang ET, et al. A clinical practice guideline for the use of hyperbaric oxygen therapy in the treatment of diabetic foot ulcers. Undersea Hyperb Med. 2015;42(3). uhms.org
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.




