Še pred desetletjem je veljalo, da je nevrološko okrevanje po poškodbi možganov omejeno na prvih nekaj mesecev — po tem naj bi bilo stanje statično. Sodobne raziskave s slikanjem možganov pa kažejo, da to ni res: okoli mesta poškodbe obstaja širok pas »uspavanih« nevronov, ki bi jih bilo mogoče s pravilno doziranim hiperbaričnim kisikom prebuditi tudi leta po sami nesreči.
Otrok, ki je pred dvema letoma med treningom hokeja na ledu utrpel pretres možganov in od tedaj ne more več do konca rešiti naloge pri matematiki — ne, ker mu manjka znanja, ampak ker se mu po desetih minutah misli zameglijo. Mlada športnica, ki je po padcu z motokros motorja že leto dni razglašena za »fizično ozdravljeno«, vendar jo dnevno preganjajo močne migrene, izčrpanost in občutek, da gleda svet skozi tančico. Vojni veteran, ki so ga pred desetimi leti izpostavili udarnemu valu eksplozije in je odtlej v nenehnem ozadju z motnjami pozornosti, bolečino, depresijo in motnjami spanja. To so vsakdanji portreti pacientov, ki jih klasične nevrološke smernice po določenem času uvrstijo v kategorijo »trajna posledica, ki je ne bo več«.
V zadnjem desetletju pa so raziskovalci s pomočjo sodobnega slikanja možganov to dogmo začeli odločno spodrivati. Pokazali so, da v možganih po poškodbi ne nastane le središče dokončno odmrlih celic, ampak tudi širok obroč nevronov, ki so še živi, vendar so v stanju globoke metabolne neaktivnosti. Ti nevroni so prepuščeni sami sebi: imajo malo kisika, premalo energije in so prešli v nekakšen biološki »spalni način«. In prav za to skupino celic so raziskovalci preučevali, ali bi terapija s 100-odstotnim kisikom v hiperbarični komori lahko ponovno obudila tisto, kar je medicina dolga leta razglašala za izgubljeno.
Skrita arhitektura poškodbe: kaj se v možganih dogaja po pretresu
Ko glava zadene ob trdo površino — bodisi pri prometni nesreči, padcu, udarcu pri hokeju ali nogometu, eksploziji v boju ali ponavljajočih udarcih pri kontaktnih športih — možgani znotraj lobanje zanihajo in se pretresejo. V centru udarca pride do mehanske poškodbe živčnih celic; te tako rekoč v trenutku odmrejo. Tudi sodobna medicina pri tej osrednji poškodbi nima velikih možnosti: enkrat odmrli nevron je dokončno izgubljen.
Vendar — in tu je ključno odkritje zadnjih dveh desetletij — okoli te osrednje cone ni le zdravo tkivo. Med središčem poškodbe in normalnim možganskim tkivom obstaja širok prehoden pas, ki ga raziskovalci imenujejo ishemična penumbra (latinsko penumbra pomeni »polsenco« okrog popolne sence — na sliki bi to bil prav tisti motni kolobar med sredino in jasno svetlobo). V tem območju nevroni niso odmrli. Še vedno so živi, ohranili so svoje strukturne povezave, ne morejo pa več opravljati dela. Razlog: zaradi okvarjenega lokalnega krvotoka dobivajo premalo kisika, zato pa proizvajajo premalo celične energije (v stroki znane kot ATP — adenozin trifosfat, gorivo vsake celice). Ko v celici zmanjka energije, ta preneha sproščati signalne molekule, prekine sodelovanje s sosednjimi nevroni in praktično »ugasne«, čeprav anatomsko ostaja na svojem mestu.
Spremembe paradigme: Klasična nevrološka šola je dolgo zagovarjala, da po šestih mesecih do enega leta po poškodbi možganov »kar je, je«. Nove študije s funkcionalnim slikanjem možganov — predvsem s tehniko SPECT, ki neposredno meri pretok krvi v različnih predelih — pa so pokazale, da imajo »speči« nevroni v ishemični penumbri sposobnost, da jih z ustreznim spodbujanjem ponovno aktiviramo. To je dokončno preoblikovalo razumevanje TBI (kratica za travmatsko poškodbo možganov, angl. traumatic brain injury) in odprlo vrata povsem novim terapevtskim pristopom.
K tej slikovni paleti je treba dodati še dva spremljajoča procesa. Prvi je nevroinflamacija — tiho, dolgotrajno vnetje v živčnem tkivu, ki ga povzročijo aktivirane mikroglialne celice (možganski imunski stražarji, ki po pretresu ostanejo prebujeni leta in leta in nenehno proizvajajo škodljive vnetne sporočilce). Drugi je mitohondrijska disfunkcija — okvara malih energijskih elektrarn znotraj nevronov, ki je sicer simptomatsko najbolj povezana s kronično utrujenostjo, motnjami koncentracije in nepojasnljivo izčrpanostjo, ki jih opisujejo bolniki po pretresu možganov. Vsi trije procesi — pasivnost »spečih« nevronov, vnetje in pomanjkanje energije — so po objavljeni literaturi tisto biološko ozadje, na katerem so raziskovalci preučevali učinke hiperbaričnega kisika.
Mehanizmi: kako bi terapija s kisikom v komori lahko prebudila prizadeti del možganov
V hiperbarični komori pacient diha 100-odstotni medicinski kisik pri tlaku, ki je 1,5 do 2-krat višji od običajnega zračnega tlaka na morski gladini. V stroki se ta tlak označuje s kratico ATA (atmosfera absolutna). Po fizikalnih zakonih (Henryjev zakon o topnosti plinov) se v krvni plazmi v tem režimu raztopi desetkrat ali več kisika kot pri običajnem dihanju. Ta dodatni kisik ne potrebuje rdečih krvnih celic za prenos in zato lahko prodre tudi v predele, kjer je krvotok okvarjen — natanko v opisano ishemično penumbro.
To je fizikalna osnova. Avtorji raziskav pa so opisali še vrsto specifičnih bioloških mehanizmov, ki bi pojasnili, zakaj je kisik v komori pri možganskih poškodbah lahko terapevtsko zanimiv:
Rast novih krvnih žil v poškodovanih predelih
Avtorji navajajo, da terapija v hipoksičnih predelih možganov sproži dvig posebnega rastnega faktorja (v stroki znanega kot VEGF), ki je glavni naravni signal za nastanek novih kapilar — najtanjših krvnih žilic. Tal in sodelavci s Sagol Centra so leta 2017 pri pacientih s kronično poškodbo možganov z magnetno resonanco neposredno dokumentirali nastanek novih žil in obnovo živčnih vlaken po štirih mesecih hiperbarične terapije.
Pametna prevara celic — paradoks hiperoksije in hipoksije
Med samo terapijo so možgani zaliti s kisikom, takoj po izstopu iz komore pa raven hitro pade nazaj na običajno. Celice ta padec zmotno razumejo kot pomanjkanje kisika in sprožijo zaščitne procese, vključno z aktivacijo signalnih beljakovin (HIF-1α) in obnovo mitohondrijev. Ta mehanizem so Hadanny in Efrati podrobno opisali leta 2020 in je v stroki znan kot »hiperoksično-hipoksični paradoks«.
Spodbujanje nastanka novih nevronov
V predkliničnih raziskavah avtorji navajajo, da terapija pospešuje rast posebnih signalnih molekul (Wnt-3, GAP43, sinaptofizin), ki so ključne za nastanek novih nevronov in sinaps — torej povezav med možganskimi celicami. Ta proces stroka imenuje nevroplastičnost: možganska sposobnost, da se znova oblikuje in prilagaja, tudi v odrasli dobi.
Pomiritev kroničnega vnetja v živčnem tkivu
Po objavljenih raziskavah terapija znižuje raven vnetnih sporočilcev (TNF-α, IL-6) in ublaži aktivnost mikroglialnih celic — možganskih imunskih stražarjev, ki po pretresu pogosto ostanejo nenehno prebujeni in s tem vzdržujejo tiho vnetje, ki ovira okrevanje.
Obnova energijskih elektrarn nevronov
Avtorji raziskav navajajo izboljšano delovanje mitohondrijev — malih elektrarn znotraj vsake nevrona, ki proizvajajo ATP, gorivo celice. Po terapiji se zviša raven zaščitnih beljakovin (Bcl-2), zniža raven proapoptotičnih (Bax) in poveča sama proizvodnja ATP. Pri pacientih s kronično utrujenostjo po pretresu možganov je to mehanistično še posebej smiselno.
Plazma prodre tja, kamor kri ne more
Pri okvarjenem krvotoku v ishemični penumbri rdeče krvne celice težko dosegajo prizadete nevrone. Plazma, prepojena s kisikom v komori, pa rdečih krvničk za prenos kisika sploh ne potrebuje. To je fizikalna prednost, ki je pri klasičnih zdravilih ali kisikovi maski v bolnišnici ne moremo doseči.
Vodilna študija: ko se je možganska slika spremenila — leta po pretresu
Avtorji so v tej študiji uporabili pristop, ki je rezultate naredil še posebej prepričljive — tako imenovani prečni (crossover) model. Polovica pacientov je terapijo prejela takoj, druga polovica pa po dvomesečnem opazovanem obdobju brez kakršne koli terapije. Tako je bila vsaka skupina sama svoj kontrolni vzorec, kar pomeni, da so lahko izključili spontano izboljšanje, sezonske vplive ali placebo učinek.
V kontrolnem obdobju, ko pacienti niso prejemali ničesar, raziskovalci niso zabeležili nobenih izboljšav. Po 40 hiperbaričnih sejah pa so se pri obeh skupinah pokazale jasne spremembe — tako pri kognitivnih sposobnostih kot na sami možganski sliki.
Kar je razkrilo slikanje možganov
Najpomembnejši del Boussi-Grossove študije ni bila lestvica simptomov, ampak SPECT slika možganov. Ta tehnika z radioaktivno označeno snovjo neposredno prikaže, kateri predeli možganov dobivajo pretok krvi in kateri ne. Avtorji so poročali, da je aktivnost v predelih, ki so bili pred terapijo praktično »ugasnjeni«, po 40 sejah znova zaživela, hkrati pa so zaznali statistično pomembna izboljšanja kognitivnih sposobnosti — predvsem na področju spomina, izvršilnih funkcij in hitrosti procesiranja.
Sklop testov »Mindstreams« je pokazal jasno boljše rezultate v skupini po terapiji v primerjavi s kontrolnim obdobjem brez terapije.
Domeni, ki sta pri post-koncutem sindromu praviloma najbolj prizadeti, sta po 40 sejah pri obeh skupinah pokazali pomembne premike navzgor.
Prej »ugasnjeni« predeli možganov so se v slikanju po terapiji pokazali kot ponovno aktivni — kar se je lepo ujemalo z izmerjenim kognitivnim okrevanjem.
Pacienti so po terapiji zabeležili izboljšanje vsakodnevnega delovanja, manj glavobolov, boljše spanje in višji občutek dobrega počutja.
Avtorji so v razpravi izpostavili ključno sporočilo: tudi leta po sami poškodbi je bilo v možganih še vedno dovolj »spečih« nevronov, da je terapija lahko sprožila funkcionalno okrevanje. Ta ugotovitev je v nevroznanstveni skupnosti dvignila precej prahu, saj je nasprotovala desetletjem dogme o »zaprtem oknu« okrevanja.
Mehanizem na sliki: dokazana rast novih krvnih žil
Ta študija je dragocena, ker je z neposrednim slikanjem možganov pokazala mehanizme, ki jih druge študije lahko le posredno sklepajo. Avtorji so po 60 sejah zaznali statistično značilno povečanje krvnega pretoka v belega substance možganov in obnovo živčnih vlaken, kar se je ujemalo s kliničnim izboljšanjem kognitivnih sposobnosti pacientov. Z drugimi besedami: vidno je bilo, da kisik v komori v poškodovanih možganih ne deluje le simptomatsko — sproži dejansko strukturno obnovo.
Otroci po pretresu: ali deluje tudi pri najmlajših?
Ta študija je posebej pomembna za starše mladih športnikov v hokeju, nogometu, rokometu, odbojki in borilnih veščinah — torej pri vseh športih, kjer so kontaktni udarci dejansko del igre. Pretres možganov pri otroku ni le »prehladni dogodek« — pri delu mladih športnikov simptomi po enem letu od poškodbe še vedno trajajo, vplivajo na šolski uspeh in na kakovost odraščanja.
Najnovejši izsledki: travma iz otroštva, ki se kaže v odrasli dobi
Debata stroke: kakšen tlak je v resnici optimalen?
Za bralca, ki se s tem področjem srečuje prvič, bi se zdelo logično: več kisika in višji tlak = boljši učinek. Vendar pa raziskave o možganskih poškodbah kažejo prav nasprotno. Eno najbolj pomembnih in z najbolj odmevno polemiko obkroženih vprašanj v hiperbarični nevrologiji je: kakšen tlak je za poškodovani možgan optimalen?
Razlaga je biokemijska in zelo pomembna za razumevanje, zakaj je strokovno vodena terapija ključna. Pri zdravih celicah dodatni kisik prinaša jasne koristi. Pri že poškodovanih ali ranljivih nevronih pa lahko previsok tlak začasno poveča oksidativni stres — torej količino tistih agresivnih kisikovih molekul, ki jih celica običajno z lastnimi obrambnimi sistemi nevtralizira. Zelo poškodovani nevroni v ishemični penumbri imajo te obrambne sisteme oslabljene, zato lahko prevelika količina kisika pri previsokem tlaku paradoksalno poslabša njihovo stanje. Točno zaradi tega so klinična izhodišča pri možganskih poškodbah bistveno drugačna od izhodišč pri (recimo) celjenju kroničnih ran ali zastrupitvi z ogljikovim monoksidom, kjer se uporabljajo višji tlaki.
Ključno za pacienta: Pri poškodbah možganov ni dobro slediti načelu »več je bolje«. Posameznik potrebuje natančno nastavljen protokol, ki ga določi izkušen zdravnik specialist hiperbarične medicine ob upoštevanju tipa poškodbe, časa od poškodbe, prisotnih simptomov in spremljevalnih bolezni. Prav to je razlog, zakaj nadzor strokovnjaka, izurjenega v nevrologiji in hiperbarični medicini, ni samo formalnost — gre za jamstvo, da bo terapija dejansko delovala in ne škodovala.
Mehanizem preboja: študija, ki je vse skupaj povzela
Klinične smernice za pacienta s TBI
| Parameter terapije | Razpon v reproducibilnih kliničnih študijah |
|---|---|
| Tlak v komori | 1,5 do 2,0 ATA (pri možganskih poškodbah nižji tlak v meta-analizi pokazal boljšo učinkovitost) |
| Trajanje seje | 60 do 90 minut, najpogosteje 60 minut čistega kisika |
| Pogostost | 1× dnevno, najpogosteje 5× tedensko |
| Skupno število sej | 40 do 60 (občasno do 80 pri težjih oblikah) |
| Časovni okvir od poškodbe | Po študijah deluje tudi 1 do 10+ let po sami poškodbi (učinek je pokazan tudi pri kroničnih primerih) |
| Vrsta komore | Trdna, medicinsko atestirana komora — »mehke« prenosne komore (do 1,3 ATA) v študijah pri TBI niso bile uporabljene |
Kaj raziskave še ne povedo (in kje je potrebna previdnost)
Pri vseh teh obetavnih izsledkih je pomembno, da pošteno predstavimo tudi področja, kjer literatura še ne daje dokončnih odgovorov.
Strokovna debata o ustreznem tlaku še traja. Vojaške študije v ZDA (denimo Wolf 2012, Cifu 2014, Miller 2015) so pri pacientih po eksplozijskih poškodbah uporabile višje tlake (2,0 do 2,4 ATA) in dale manj prepričljive rezultate kot civilne študije pri 1,5 ATA. Harch je v meta-analizi 2022 ta razhajanja interpretiral kot dokaz, da je 1,5 ATA pri možganskih poškodbah optimalen. Drugi avtorji to interpretacijo vidijo drugače in vztrajajo, da je nujno več velikih multicentričnih študij z zelo standardiziranimi protokoli.
Manjkajo zelo veliki večcentrični RCT-ji. Tehnično je trenutno največja študija z naslovom »Efficacy of Hyperbaric Oxygen Treatment in Veterans and Service Members with Traumatic Brain Injury« (NCT06581003), v kateri je vključenih do 420 udeležencev, še v teku — rezultati bodo na voljo predvidoma v naslednjih letih in bodo dali jasnejši dokončni odgovor na vprašanje učinkovitosti pri blagem do zmernem TBI.
Ni uradna UHMS-ova indikacija. Hiperbarična terapija pri post-koncutem sindromu in blagem TBI še ni uvrščena med uradno priznane indikacije UHMS (ameriškega hiperbaričnega društva) niti med indikacije ECHM (evropskega odbora za hiperbarično medicino). Gre za off-label, raziskovalno področje uporabe — kar pomeni, da terapija ima znanstveno utemeljitev in obsežna klinična opažanja, vendar (še) ni del uradnih obveznih protokolov.
Pri akutnih (svežih) poškodbah glave je obravnava drugačna. Vse zgornje študije so se osredotočale na kronične stanja — torej post-koncuti sindrom, ki traja vsaj tri mesece po poškodbi. Akutna travma možganov se obravnava z drugačnimi protokoli, ki zahtevajo prilagoditve in seveda tesno sodelovanje z urgentnimi nevrokirurgi.
Pri zelo težkih kasnih poškodbah, kjer so možgani anatomsko močno prizadeti, terapija ne more nadomestiti dokončno odmrlega tkiva. Učinek je usmerjen na predele, kjer so nevroni še živi v stanju metabolne neaktivnosti. Pri povsem odmrlih predelih biološkega substrata za prebujanje preprosto ni.
Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila?
Iz dosedanje literature izhajajo nekateri profili pacientov, pri katerih je raziskovalna uporaba terapije s kisikom v komori pokazala najbolj prepričljive rezultate in pri katerih je smiselno z lečečim zdravnikom razpravljati o možnosti obravnave v sklopu kliničnih centrov, ki tako terapijo izvajajo:
Pacientke in pacienti s persistentnim post-koncutim sindromom, ki traja mesece ali leta po pretresu možganov. Profil iz Boussi-Grossove študije (2013) — odrasli, pri katerih simptomi (glavoboli, motnje koncentracije, motnje spanja, kronična utrujenost, čustvena nihanja) trajajo več kot 3 mesece po blagi poškodbi možganov in se na klasično medikamentozno terapijo ne odzivajo.
Mladi športniki, ki po pretresu pri kontaktnem športu kljub fizičnemu okrevanju ne dosegajo prejšnjih kognitivnih in čustvenih sposobnosti. Profil iz Hadannyjeve študije (2022) pri otrocih in mladostnikih: učne težave, težave s pozornostjo, čustvena razdražljivost, vrtoglavice in glavoboli, ki trajajo mesece po nesreči. Pretresi pri hokeju, nogometu, rokometu, odbojki, plezanju, motokrosu, smučanju, jahalskih in borilnih športih spadajo v to kategorijo.
Profesionalni in poljudni športniki, ki so v karieri preživeli več manjših pretresov možganov. Ponavljajoči udarci v glavo so po objavljeni literaturi povezani z razvojem kronične travmatske encefalopatije (CTE) — stanja, ki so ga začeli prepoznavati pri profesionalnih nogometašev, hokejistih in rokoborcih. Pri tej skupini se je z neposrednim slikanjem možganov dokumentirana rast novih krvnih žil v ishemični penumbri (Tal in sodelavci, 2017) izkazala za posebno relevantno.
Vojaški veterani in posamezniki, ki so doživeli udarni val eksplozije. Pri tej populaciji so občutljive raziskovalne študije v ZDA pokazale obetavne, čeprav razgibane rezultate, vsi pa govorijo o izboljšanju post-koncutih simptomov. V tem profilu je natančna individualizacija protokola še posebej ključna.
Posamezniki s kroničnimi nepojasnjenimi glavoboli ali migrenami po prometni nesreči ali padcu. Klinična slika, ki jo nevrologi pogosto označijo kot »posttraumatsko glavobolno motnjo«, je v hiperbarični literaturi povezana z izboljšanjem po seriji sej.
Pacienti s post-koncutim sindromom, povezanim z ranko otroštva. Profil iz najnovejše študije Shiflerja in Doenyas-Barakove (september 2025): odrasli, pri katerih se v sedanjem življenju kažejo posledice poškodb možganov, doživetih še v otroštvu — kar pomeni, da terapija po objavljenih izsledkih lahko deluje tudi pri zelo dolgih časovnih zamikih.
Pretres možganov ni nujno trajna obsodba
Najpomembnejše sporočilo dosedanjih raziskav o hiperbarični kisikovi terapiji pri travmatskih poškodbah možganov je tudi najpomembnejše sporočilo za bolnice in bolnike same: nevrološko okrevanje se ne ustavi po šestih mesecih. V možganih po poškodbi obstaja širok pas »spečih« nevronov, ki so v stanju metabolne neaktivnosti, vendar so še vedno živi — in objavljena literatura kaže, da je z natančno doziranim hiperbaričnim kisikom mogoče dele teh predelov spet aktivirati.
Vodilne študije Sagol Centra v Izraelu pod vodstvom prof. dr. Šaja Efratija (Boussi-Gross 2013, Tal 2017, Hadanny 2022), sistematični pregled prof. dr. Paula G. Harcha (Frontiers in Neurology, 2022), pregledni članek vodilnih svetovnih strokovnjakov pod sopodpisom prof. dr. Josepha Maroona (2024) in najnovejša študija Shiflerja in Doenyas-Barakove (september 2025) podajajo skladno sliko: pri ustrezno izbranih pacientih in pacientkah bi terapija s kisikom v komori lahko pripeljala do izboljšanja kognitivnih sposobnosti, znižanja števila kroničnih glavobolov, izboljšanja spanja in vrnitve dela funkcionalnega življenja, ki je med pacienti po pretresu pogosto leta in leta blokirano. Pomembno: pri možganskih poškodbah nižji tlak (1,5 ATA) je v dosedanji literaturi izkazal boljše rezultate kot višji, kar terapijo postavlja v območje strokovno občutljivih kliničnih odločitev.
V OxySphere Medical izvajamo Hiperbarično kisikovo terapijo v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom strokovnega vodje ambulante prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga. Prav prisotnost specialista nevrokirurga z desetletji izkušenj na področju nevroloških stanj je pri obravnavi pacientov po poškodbah možganov ključna — gre za stanja, kjer mora nastavitev protokola izhajati iz globokega razumevanja delovanja možganov, varnostnih meja in posameznikovih spremljevalnih bolezni.
Viri in literatura
Primarne klinične študije
- Boussi-Gross R, Golan H, Fishlev G, Bechor Y, Volkov O, Bergan J, Friedman M, Hoofien D, Shlamkovitch N, Ben-Jacob E, Efrati S. Hyperbaric oxygen therapy can improve post concussion syndrome years after mild traumatic brain injury – randomized prospective trial. PLOS ONE. 2013;8(11):e79995. DOI: 10.1371/journal.pone.0079995. PMID: 24260334
- Tal S, Hadanny A, Sasson E, Suzin G, Efrati S. Hyperbaric oxygen therapy can induce angiogenesis and regeneration of nerve fibers in traumatic brain injury patients. Front Hum Neurosci. 2017;11:508. DOI: 10.3389/fnhum.2017.00508
- Tal S, Hadanny A, Berkovitz N, Sasson E, Ben-Jacob E, Efrati S. Hyperbaric oxygen may induce angiogenesis in patients suffering from prolonged post-concussion syndrome due to traumatic brain injury. Restor Neurol Neurosci. 2015;33(6):943-951.
- Hadanny A, Catalogna M, Yaniv S, Stolar O, Rothstein L, Shabi A, Suzin G, Sasson E, Lang E, Finci S, Polak N, Fishlev G, Tock Harpaz R, Adler M, Goldman RE, Zemel Y, Bechor Y, Efrati S. Hyperbaric oxygen therapy in children with post-concussion syndrome improves cognitive and behavioral function: a randomized controlled trial. Sci Rep. 2022;12(1):15233. DOI: 10.1038/s41598-022-19395-y. PMID: 36151105
- Harch PG, Andrews SR, Rowe CJ, Lischka JR, Townsend MH, Yu Q, Mercante DE. Hyperbaric oxygen therapy for mild traumatic brain injury persistent postconcussion syndrome: a randomized controlled trial. Med Gas Res. 2020;10(1):8-20.
- Ablin JN, Lang E, Catalogna M, Aloush V, Hadanny A, Doenyas-Barak K, et al. Hyperbaric oxygen therapy compared to pharmacological intervention in fibromyalgia patients following traumatic brain injury: a randomized, controlled trial. PLOS ONE. 2023;18(3):e0282406. DOI: 10.1371/journal.pone.0282406
- Shifler AS, Suzin G, Shorer R, Lang E, Finci S, Elman-Shina K, Doenyas-Barak K, Efrati S. Hyperbaric oxygen therapy improves post-concussion symptoms in adults with childhood traumatic brain injury: a retrospective cohort study. Front Neurol. 2025;16:1641033.
- Stoller KP. Hyperbaric oxygen therapy (1.5 ATA) in treating sports related TBI/CTE: two case reports. Med Gas Res. 2011;1:17. DOI: 10.1186/2045-9912-1-17
- Mozayeni BR, Duncan W, Zant E, Love TL, Beckman RL, Stoller KP. The National Brain Injury Rescue and Rehabilitation Study – a multicenter observational study of hyperbaric oxygen for mild traumatic brain injury with post-concussive symptoms. Med Gas Res. 2019;9(1):1-12.
Sistematični pregledi, meta-analize in pregledni članki
- Harch PG. Systematic review and dosage analysis: hyperbaric oxygen therapy efficacy in mild traumatic brain injury persistent postconcussion syndrome. Front Neurol. 2022;13:815056. DOI: 10.3389/fneur.2022.815056. PMID: 35370898
- Hadanny A, Maroon J, Efrati S. The efficacy of hyperbaric oxygen therapy in traumatic brain injury patients: literature review and clinical guidelines. Medical Research Archives. 2023;11(7.2):4161. DOI: 10.18103/mra.v11i7.2.4161
- Bin-Alamer O, Abou-Al-Shaar H, Efrati S, Hadanny A, Beckman RL, Elamir M, Sussman E, Maroon JC. Hyperbaric oxygen therapy as a neuromodulatory technique: a review of the recent evidence. Front Neurol. 2024;15:1450134. DOI: 10.3389/fneur.2024.1450134
- Hadanny A, Efrati S. Persistent post-concussion syndrome: pathophysiology, diagnosis, current and evolving treatment strategies. Treatment Strategies. 2016.
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. DOI: 10.3390/biom10060958
- Wang Z, Khairy S, Qureshi U, Ginzarly M, Zaitoun R, et al. Chronic traumatic encephalopathy, traumatic encephalopathy syndrome, post-concussion syndrome, and the therapeutic potential of hyperbaric oxygen therapy: a comprehensive case study and discussion. Ann Case Report. 2023;8:1550.
Smernice in stališča stroke
- UHMS (Undersea and Hyperbaric Medical Society) – Indications for Hyperbaric Oxygen Therapy. Investigational HBOT Indications: Traumatic Brain Injury.
- ECHM (European Committee for Hyperbaric Medicine) – Recommendations on Hyperbaric Oxygen Therapy.
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24-32.
- Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Traumatic Brain Injury & Concussion: Statistics. 2024.
- NCT06581003. Efficacy of Hyperbaric Oxygen Treatment in Veterans and Service Members with Traumatic Brain Injury (HBOT4Veterans). University of South Florida. ClinicalTrials.gov.
Strokovne monografije in dodatni viri
- Neuman TS, Thom SR. Physiology and Medicine of Hyperbaric Oxygen Therapy. Saunders/Elsevier; chapter on traumatic brain injury and central nervous system.
- Whelan HT, Kindwall EP. Hyperbaric Medicine Practice, 4th edition. Best Publishing Company, 2017.
- Mathieu D (ed.). Handbook on Hyperbaric Medicine. Springer, 2006.
- Jain KK. Textbook of Hyperbaric Medicine. Hogrefe Publishing, 2017.
- Harch PG, McCullough V. The Oxygen Revolution: Hyperbaric Oxygen Therapy: The Definitive Treatment of Traumatic Brain Injury. Hatherleigh Press, 2016.
- Sonners J. Oxygen Under Pressure: A Comprehensive Manual on Hyperbaric Oxygen Therapy. 2025.
- Dituri J, Sonners J. The Art and Science of Hyperbaric Medicine. Best Publishing Company.
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
