Koža, ki po mastektomiji in takojšnji rekonstrukciji dojke potemni, ni nujno izgubljena. Raziskave opisujejo, da bi hiperbarična kisikova terapija, začeta v prvih dneh po operaciji, lahko ohranila kožo, ki ji grozi odmrtje, in z njo rekonstrukcijo, za katero se je bolnica odločila.
- Na Univerzi Johns Hopkins so pri dojkah, na katerih je koža po operaciji začela odmirati, ob hiperbarični kisikovi terapiji rekonstrukcijo ohranili v 76 odstotkih, brez nje pa v 41 odstotkih (Zhu in sod., 2025).
- V skupni analizi petih raziskav se je ogrožena koža ohranila pri več kot osmih od desetih bolnic, ki so kisik dihale v komori (González-Flores in sod., 2026).
- Ogrožena koža po operaciji je med stanji, pri katerih je ta terapija uradno priznana, evropski strokovnjaki pa svetujejo, naj se z njo začne takoj, ko zaplet prepoznajo (Mathieu in sod., 2017).
Kaj boste prebrali
Tretji dan po operaciji medicinska sestra previdno odmakne obvezo. Koža nad novo dojko je ob robu reza drugačne barve kot včeraj, ni več rožnata, ampak sivkasto modra. Kirurg jo nežno pritisne s prstom in dolgo gleda, kako počasi se barva vrača. Po mesecih zdravljenja ste upali, da je najtežje že za vami.
Takšen zaplet po mastektomiji in takojšnji rekonstrukciji dojke ni redek. V newyorškem onkološkem centru so spremljali več kot šeststo posegov in odmiranje kože opazili po vsakem sedmem (Matsen in sod., 2016). Raziskovalci že več let preverjajo, ali bi takšno kožo lahko ohranila hiperbarična kisikova terapija (HBOT).
Bolnica pri tem v komori s povišanim tlakom diha čisti medicinski kisik. Pri ogroženih kožnih režnjih to ni nova zamisel. Sodijo namreč med uradne indikacije ameriškega Društva za podmorsko in hiperbarično medicino (UHMS), Evropski odbor za hiperbarično medicino (ECHM) pa terapijo pri njih priporoča (Mathieu in sod., 2017).
V ameriški bolnišnici Johns Hopkins so rekonstrukcijo ohranili pri približno treh od štirih dojk s takšnim zapletom, kadar je bolnica dihala kisik v komori. Brez kisika so jo ohranili pri dveh od petih (Zhu in sod., 2025). Terapijo si lahko predstavljamo kot agregat ob izpadu elektrike, ki omrežja ne popravi, ohrani pa pri življenju, kar bi sicer ugasnilo.
Vir številk: Zhu in sod., 2025; González-Flores in sod., 2026; Shen in sod., 2025.
Zakaj koži nad rekonstruirano dojko zmanjka kisika
Pri mastektomiji kirurg odstrani žlezno tkivo dojke. Kadar dojko oblikuje že med isto operacijo, pogosto ohrani kožo, včasih tudi bradavico, pod njo pa vstavi razširjevalec tkiva (ekspander), vsadek ali tkivo z drugega dela telesa. Razširjevalec je začasna blazinica, ki jo postopno polnijo, da se koža raztegne. Plašču kože, ki ostane, kirurgi pravijo kožni reženj.
Ta koža je tanka, kri pa ji priteka le še po drobnih žilicah, ki potekajo tik pod njo in prihajajo z robov. Podobna je gredici, do katere vodi le še nekaj tankih cevk z roba, druge pa so prerezane. Do zadnjega kota gredice voda pricurlja le še po kapljicah.
Ob premajhnem dotoku koža pobledi, če pa kri iz nje slabo odteka in zastaja, pomodri. Če kisik ne pride pravočasno, celice odmrejo in nastane temna, trda krasta, ki ji zdravniki pravijo nekroza. Ko odmrla koža popusti in se rana razpre, se razširjevalec ali vsadek pod njo razgali in ga je treba odstraniti (Spruijt in sod., 2021).
Pogosteje se zaplet pojavi pri mastektomiji z ohranitvijo bradavice in pri večjih dojkah (Matsen in sod., 2016). Ogroženo kožo kirurgi običajno opazujejo, jo namažejo z mazilom, ki razširi žile, ali odmrli del pozneje izrežejo. Delež bolnic, ki so po takšnem zapletu potrebovale ponovno operacijo, se je med raziskavami zelo razlikoval, od 5 do 67 odstotkov (Spruijt in sod., 2021).
Pomanjkanje kisika v tkivu (hipoksija) je kot izpad elektrike v eni ulici. Mesto živi naprej, v tisti ulici pa se hladilniki počasi ogrevajo. Hiperbarični kisik bi bil v tej prispodobi agregat, ki hrano ohrani svežo, dokler električarji ne napeljejo novega kabla.
Pod povišanim tlakom se v krvi raztopi bistveno več kisika, podobno kot se ogljikov dioksid raztopi v zaprti steklenici mineralne vode. V komori kisika ne prenašajo več le rdeče krvničke, saj se ga veliko raztopi tudi v plazmi, tekočem delu krvi. Tako se poveča oskrba tkiva s kisikom (Moen in Stuhr, 2012), tudi tam, kamor kri komaj še priteče.
Kisik za celice, ki čakajo
Nizozemski plastični kirurgi opisujejo, da bi pravočasna terapija lahko ohranila prizadeto kožo, dokler se prekrvavitev ne obnovi. Odmrtje bi se tako ustavilo ali ostalo v površinski plasti (Spruijt in sod., 2021).
Manj otekline v režnju
Oteklina po operaciji napne tanko kožo nad vsadkom. Po navedbah istih avtorjev se ob terapiji oteklina v režnju zmanjša (Spruijt in sod., 2021).
Pri živalih manj škode ob vrnitvi krvi
Ko kri po zastoju spet priteče, se bele krvničke prilepijo na stene žil in tkivo dodatno poškodujejo. Pri nekoliko višjem tlaku od običajnega se bele krvničke začasno slabše oprimejo žilnih sten, v poskusih na živalih pa so tako omejili poškodbe organov (Thom, 2011).
Spodbuda za nove žilice
Po podatkih raziskav terapija spodbudi rast novih drobnih žil in sprosti izvorne celice iz kostnega mozga, ki pri tem sodelujejo. Pri ranah, ki se dolgo celijo, to traja več tednov (Thom, 2011).
Plastična kirurga z Univerze v Nevadi opisujeta, da je škoda ob vrnitvi krvi lahko celo večja od prvotnega pomanjkanja kisika (Francis in Baynosa, 2017). Kako kisik iz plazme doseže tkivo, do katerega kri težko priteče, smo podrobneje opisali v članku o perfuziji tkiv, osnove pa v članku Kako deluje hiperbarična kisikova terapija.
S kisikom so ohranili skoraj dvakrat več rekonstrukcij
Plastični kirurgi z Univerze Johns Hopkins v Baltimoru so pregledali vse takojšnje rekonstrukcije z razširjevalcem tkiva, ki so jih opravili v šestih letih. Zanimalo jih je, katere bolnice so potrebovale hiperbarično terapijo in kakšen je bil izid (Zhu in sod., 2025).
Ohranjen prostor pod kožo pomeni, da razširjevalca ni bilo treba odstraniti in rekonstrukcije začeti znova.
Enainsedemdesetletna ženska z dedno okvaro gena BRCA2 je pred leti že prebolela raka v obeh dojkah, leva je bila tudi obsevana. Preventivno se je odločila za odstranitev obeh dojk z ohranitvijo kože in bradavic ter za rekonstrukcijo z razširjevalcema.
Ker je desna dojka že med operacijo kazala znake slabe prekrvavitve, so razširjevalca napolnili le do petine prostornine. Naslednji dan je koža odmirala na obeh straneh.
Še isti dan so jo začeli zdraviti v komori pri 2 ATA, torej pri dvakrat večjem tlaku kot na morski gladini. Po 15 sejah se je koža vidno popravila. Terapijo so tedaj končali, ker je začela piskajoče dihati in so se ji izsušile sluznice v ustih in žrelu.
Deset tednov po operaciji so razširjevalca začeli polniti, po desetih mesecih pa so ju zamenjali s trajnima vsadkoma (Copeland-Halperin in sod., 2016).
Izkušnje nizozemske klinike s petdesetimi dojkami
Eno največjih serij bolnic z ogroženo kožo po mastektomiji so opisali na Nizozemskem. Pet bolnišnic je bolnice napotilo v kliniko Da Vinci v Geldropu, ki ima komoro za dvanajst oseb (Spruijt in sod., 2021).
Enainštiridesetletni ženski so odstranili dojko z ohranitvijo kože. Kmalu po operaciji je bila koža videti slabo prekrvavljena, kar se lahko razvije v odmrtje.
Kirurgi niso čakali, da bi se stanje popravilo samo, ampak so jo takoj napotili v komoro. Opravila je pet sej hiperbarične kisikove terapije.
Znaki slabe prekrvavitve so v celoti izginili, zapletov pa ni bilo (Fredman in sod., 2014).
Kaj kažejo skupne analize
Mednarodna skupina raziskovalcev je leta 2026 združila pet raziskav s 409 bolnicami, ki so jim dojko oblikovali že ob mastektomiji. Kisik je prejelo 75 bolnic. Večina je s terapijo začela v desetih dneh po posegu in opravila od 10 do 20 sej pri 2 do 2,5 ATA (González-Flores in sod., 2026).
Med bolnicami, ki so dobile kisik, se je ogrožena koža ohranila pri 82 odstotkih, prostor za vsadek pa pri 78 odstotkih. Vsadek so morali odstraniti pri osmih odstotkih, okužba pa se je pojavila pri treh odstotkih bolnic. Neželeni učinki so bili redki in blagi.
Avtorji druge analize, večinoma iz Brazilije, so pregledali sedem raziskav. Ocenili so, da primerjalnih podatkov še ni dovolj za zanesljiv sklep, ker nobena ni bolnic razdelila z žrebom (Machado in sod., 2026). Menijo, da je terapijo smiselno ponuditi izbranim bolnicam, po dogovorjenem postopku, pri katerem sodeluje več strok.
Na kliniki v Clevelandu so deset let spremljali rane, ki se po operaciji raka dojke niso hotele zaceliti, čeprav so jih skrbno oskrbovali. Dvajset bolnic je opravilo praviloma okoli trideset sej pri 2 ATA, dve tretjini sta bili tudi obsevani.
Rane so se zacelile pri vseh dvajsetih in vse so lahko nadaljevale načrtovano onkološko zdravljenje. Prej ko so s kisikom začeli, hitreje se je rana zaprla (Shen in sod., 2025).
Ženska v petdesetih letih je leta 2001 prebolela raka leve dojke, ki so ga zdravili tudi z obsevanjem. Pozneje so ji zaradi raka v desni dojki odstranili obe dojki.
Šest let pozneje so ji dojki oblikovali iz lastnega tkiva z zadnjice, žilice režnjev pa mikrokirurško prišili. Ob prvi kontroli je bil desni reženj lisasto temen, ker kri iz njega ni dovolj odtekala.
V komoro je nato prihajala petkrat na teden in po 90 minut dihala kisik pri 2 do 2,5 ATA. Po desetih sejah so bile podplutbe vidno manjše, po sedemnajstih pa je bil reženj v celoti ohranjen.
Skupaj je opravila 29 sej brez zapletov. Tri mesece po zadnji seji z režnjem ni bilo nobenih težav (Park in sod., 2022).
Kaj so izmerili v drugih bolnišnicah
Koliko sej so opravile bolnice v raziskavah?
Kisik so v vseh raziskavah dodali kirurški oskrbi, nikoli ga niso uporabili namesto nje. Večina bolnic je opravila od deset do dvajset sej.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2 do 2,5 ATA, toliko kot 10 do 15 metrov pod morsko gladino |
| Trajanje seje | okoli 90 minut dihanja kisika, s kratkimi odmori ob zraku |
| Pogostost | prve dni dvakrat na dan, nato enkrat dnevno |
| Število sej | največkrat 10 do 20, pri ranah, ki se niso celile, okoli 30 |
| Začetek | čim prej, v raziskavah večinoma v prvih desetih dneh po operaciji |
| Konec terapije | ko je koža očitno živa ali se odmrli del jasno omeji |
Podatki v tabeli so iz raziskav (Spruijt in sod., 2021; González-Flores in sod., 2026; Mathieu in sod., 2017), o številu in pogostosti sej pa odloča zdravnik ob pregledu.
Kaj ostaja odprto
Prva raziskava z žrebom je prijavljena. Vse doslej objavljene raziskave so bile opazovalne. Zdravniki so spremljali, kako je šlo bolnicam, niso pa jih z žrebom razdelili v skupino s kisikom in skupino brez njega (Machado in sod., 2026).
Na Kitajskem so v register ClinicalTrials.gov prijavili raziskavo s 76 bolnicami, ki jih bodo po operaciji raka dojke z žrebom razdelili v dve skupini. Ena bo prejemala običajno oskrbo rane, druga pa še 30 do 40 sej kisika.
Kdaj je pravi trenutek? Evropski odbor svetuje, naj se terapija začne takoj po prepoznavi zapleta (Mathieu in sod., 2017). V Clevelandu so se rane zaprle hitreje, če so s kisikom začeli prej (Shen in sod., 2025).
Na Nizozemskem pa niso opazili, da bi bolnice, ki so začele prej, redkeje potrebovale ponovno operacijo (Spruijt in sod., 2021). Odgovor bodo lahko dale raziskave, ki bodo začetek terapije natančno beležile.
Ali lahko kisik zaplet tudi prepreči? Pri obsevani koži evropski strokovnjaki svetujejo terapijo že pred operacijo in po njej (Mathieu in sod., 2017). V Ženevi zdaj v randomizirani raziskavi preverjajo, ali se ob kisiku bolje prime lastna maščoba, ki jo presadijo v obsevano dojko (NCT07140198). O posledicah obsevanja dojke smo pisali v članku o obsevani dojki.
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
V raziskavah so sodelovale bolnice po mastektomiji in takojšnji rekonstrukciji, z razširjevalcem, vsadkom ali lastnim tkivom, pri katerih je koža kazala znake pomanjkanja kisika. Morda v katerem od teh opisov prepoznate sebe ali bližnjo:
- nekaj dni po operaciji je koža nad novo dojko ali bradavica pobledela, pomodrela ali potemnela;
- rob reza se ne celi in kirurg opozarja, da bi se lahko razgalil razširjevalec ali vsadek;
- reženj iz lastnega tkiva s trebuha ali zadnjice je lisast, ker kri iz njega slabo odteka;
- pred rekonstrukcijo ste bili obsevani in kirurg ocenjuje, da je koža bolj ranljiva;
- rana po operaciji raka dojke se ne zapre, zato se odmika naslednji korak onkološkega zdravljenja;
- vaša sestra, hči ali prijateljica po operaciji čaka, ali bo rekonstrukcijo mogoče ohraniti.
Tri vprašanja za pogovor s plastičnim kirurgom
- Kako dobro je prekrvavljena moja koža po rekonstrukciji?
- Ali bi lahko pri meni razmislili o hiperbarični kisikovi terapiji, dokler je koža še živa?
- Kdo bo terapijo uskladil z mojim nadaljnjim onkološkim zdravljenjem?
Marsikatera bolnica temno liso na koži sprejme kot slabo novico, ki jo je treba le še prestati. Kirurg pa lahko oceni, ali je koža pod njo še živa in koliko časa je še na voljo. Pri tem zapletu so odločilni dnevi, ne meseci, zato pogovora ni smiselno odlagati.
Če sebe ali bližnjo prepoznate v teh opisih, se je smiselno pogovoriti s kirurgom, ki vas je operiral, in to kmalu. Kaj se zgodi na prvem obisku pri zdravniku za hiperbarično medicino, preberite v razdelku o tem, kako poteka obravnava v OxySphere.
Pogosta vprašanja
Ali je ogrožena koža po rekonstrukciji uradna indikacija za hiperbarično kisikovo terapijo?
Da. Ogroženi kožni režnji in presadki so med uradnimi indikacijami UHMS. Evropski odbor ECHM terapijo pri njih priporoča in svetuje, naj se začne čim prej po prepoznavi zapleta (Mathieu in sod., 2017).
Ali kisik pod tlakom ne bi mogel spodbuditi raka?
Norveški raziskovalci so v pregledu raziskav ocenili, da ni dokazov, da bi hiperbarični kisik pospešil rast tumorja ali njegovo ponovitev (Moen in Stuhr, 2012). Več o tem smo pisali v članku Ali hiperbarična kisikova terapija pospešuje raka?
Kateri protokol so uporabili v nizozemski raziskavi?
Bolnice so pri 2,5 ATA dihale kisik skupaj 85 minut, v štirih obdobjih s tremi petminutnimi odmori. Z zviševanjem in zniževanjem tlaka je seja trajala 110 minut. Prve tri dni so v komoro prihajale zjutraj in popoldne (Spruijt in sod., 2021).
Ali so bolnice terapijo po operaciji dobro prenašale?
Najpogostejša težava je bil pritisk v ušesih. V nizozemski raziskavi nobena bolnica terapije ni prekinila (Spruijt in sod., 2021), v newyorški pa jo je ena od sedemnajstih prekinila zaradi pritiska v sinusih (Nasr in sod., 2023).
Ali kisik nadomesti oskrbo pri kirurgu?
Ne. Kisik so v raziskavah vedno dodali oskrbi rane pri kirurgu, ki ostaja temelj zdravljenja. Raziskovalci ga vidijo kot del usklajene obravnave kirurga in zdravnika za hiperbarično medicino (Machado in sod., 2026).
Ali lahko koža zdrži, dokler kri spet ne priteče?
Koža nad rekonstruirano dojko živi od drobnih žilic, ki po mastektomiji ostanejo. Kadar dotok ne zadošča, bi hiperbarični kisik kot agregat ob izpadu elektrike lahko ohranil kožo živo, dokler se prekrvavitev ne obnovi. V Baltimoru so z njim ohranili skoraj dvakrat več rekonstrukcij kot brez njega.
Terapija ne nadomesti kirurga in ne ohrani vsake ogrožene kože, raziskave pa so bile doslej opazovalne. Kadar koža po rekonstrukciji potemni, je hiperbarična kisikova terapija kljub temu uradno priznana možnost, pri kateri je pomembno, kako hitro se začne.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Zhu KJ, Heron MJ, Tiongco RFP, Biswas A, Weitzner AS, Duclos OA, Atayeva R, Cooney CM, Cooney DS, Broderick KP. Hyperbaric oxygen therapy in immediate tissue expander-based breast reconstruction. Ann Plast Surg. 2025;94(4S Suppl 2):S305–S310. doi:10.1097/SAP.0000000000004321
- Spruijt NE, Hoekstra LT, Wilmink J, Hoogbergen MM. Hyperbaric oxygen treatment for mastectomy flap ischaemia: a case series of 50 breasts. Diving Hyperb Med. 2021;51(1):2–9. doi:10.28920/dhm51.1.2-9
- González-Flores JE, González-Espinosa A, Sandoval-Polito A, Rahumathulla T, Fukumoto-Inukai KA, Martínez-Wagner R, Vazquez-Hernandez AJ, Hussein-Ayoub BS, Husseiny Y. Hyperbaric oxygen therapy for ischemic complications after immediate breast reconstruction: a systematic review and meta-analysis. Aesthetic Plast Surg. 2026;50(13):5142–5155. doi:10.1007/s00266-026-05971-4
- Machado GF, Mokhtar J, Romão VT, Queiroz Ferreira MF, Perin JPS, Kreutz-Rodrigues L, Servidoni ACP, Miranda MM. Hyperbaric oxygen therapy for ischemic complications and salvage following breast reconstruction: a systematic review and meta-analysis. Aesthetic Plast Surg. 2026;50(15):6244–6256. doi:10.1007/s00266-026-05960-7
- Shen F, Phuyal D, Ozmen BB, Ferrini V, Duraes EFR, Djohan RS. Hyperbaric oxygen therapy for complex wound management following breast cancer treatment: single institution 10-year experience. J Plast Reconstr Aesthet Surg. 2025;111:218–225. doi:10.1016/j.bjps.2025.10.031
- Nasr HY, Rifkin WJ, Muller JN, Chiu ES. Hyperbaric oxygen therapy for threatened nipple-sparing mastectomy flaps: an adjunct for flap salvage. Ann Plast Surg. 2023;90(5S Suppl 2):S125–S129. doi:10.1097/SAP.0000000000003441
- Rajpal N, Walters ET, Elmarsafi T, Pittman TA, Johnson-Arbor KK. Use of hyperbaric oxygen therapy for tissue ischemia after breast reconstruction. Undersea Hyperb Med. 2019;46(4):461–465. PMID: 31509902
- Daniel A, Haney V, Tveit M, Lipkin I, Lee SM, Couch K, Wallace SJ, Teal CB, Ranganath B. Evaluating the effect of hyperbaric oxygen therapy to treat mastectomy skin flap ischemia in breast reconstruction: a single-institution retrospective analysis. Am J Surg. 2025;242:116110. doi:10.1016/j.amjsurg.2024.116110
- Meier EL, Hummelink S, Lansdorp N, Boonstra O, Ulrich DJ. Perioperative hyperbaric oxygen treatment and postoperative complications following secondary breast reconstruction after radiotherapy: a case-control study of 45 patients. Diving Hyperb Med. 2021;51(3):288–294. doi:10.28920/dhm51.3.288-294
- Copeland-Halperin LR, Bruce SB, Mesbahi AN. Hyperbaric oxygen following bilateral skin-sparing mastectomies: a case report. Plast Reconstr Surg Glob Open. 2016;4(4):e680. doi:10.1097/GOX.0000000000000657
- Fredman R, Wise I, Friedman T, Heller L, Karni T. Skin-sparing mastectomy flap ischemia salvage using urgent hyperbaric chamber oxygen therapy: a case report. Undersea Hyperb Med. 2014;41(2):145–147. PMID: 24851552
- Park SK, Schank KJ, Engwall-Gill A, Clarkson JHW. Superior gluteal artery perforator flap salvaged via hyperbaric oxygen therapy. BMJ Case Rep. 2022;15(3):e248411. doi:10.1136/bcr-2021-248411
- Matsen CB, Mehrara B, Eaton A, Capko D, Berg A, Stempel M, et al. Skin flap necrosis after mastectomy with reconstruction: a prospective study. Ann Surg Oncol. 2016;23(1):257–264. doi:10.1245/s10434-015-4709-7
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
- Thom SR. Hyperbaric oxygen: its mechanisms and efficacy. Plast Reconstr Surg. 2011;127(Suppl 1):131S–141S. doi:10.1097/PRS.0b013e3181fbe2bf
- Francis A, Baynosa R. Ischaemia-reperfusion injury and hyperbaric oxygen pathways: a review of cellular mechanisms. Diving Hyperb Med. 2017;47(2):110–117. doi:10.28920/dhm47.2.110-117
- Moen I, Stuhr LE. Hyperbaric oxygen therapy and cancer – a review. Target Oncol. 2012;7(4):233–242. doi:10.1007/s11523-012-0233-x
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
