Kri na blatu in siljenje na stranišče nista nujno trajna cena za ozdravitev raka. Pri krvavitvi iz danke po obsevanju je hiperbarična kisikova terapija uradno priznan način zdravljenja. V dvojno slepi raziskavi se je stanje izboljšalo pri devetih od desetih bolnikov, pri katerih drugo zdravljenje ni zadostovalo.
Pripravilo uredništvo OxySphere Medical na podlagi objavljenih raziskav · Posodobljeno: oktober 2026
- V dvojno slepi raziskavi s 120 bolniki, ki so druga zdravljenja že preizkusili, se je stanje po terapiji izboljšalo pri 89 % bolnikov, ob navidezni terapiji pa pri 63 %. Izboljšanje se je ohranilo pet let (Clarke in sod., 2008).
- V pregledu 12 raziskav s 330 bolniki se je krvavitev iz danke zmanjšala pri 81 % bolnikov (Yuan in sod., 2020).
- Med 88 bolniki, ki jim zdravila in endoskopski posegi niso več pomagali, se je krvavitev ustavila ali zmanjšala pri 94 % (Monteiro in sod., 2023).
Kaj boste prebrali
- Zakaj danka krvavi še leta po obsevanju
- Kako kisik pod tlakom deluje v obsevani danki
- Raziskava, v kateri bolniki niso vedeli, kaj dihajo
- Podobne izide opisujejo tudi druge raziskave
- Ali je radiacijski proktitis med uradnimi indikacijami?
- Krvavitev iz danke ni težava le moških
- Kaj ostaja odprto
- Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Preden greste od doma, preverite, kje je najbližje stranišče. Na obisku sedete blizu vrat, daljšo vožnjo pa raje odložite. Na toaletnem papirju je spet kri, o tem pa ne govorite niti s svojimi najbližjimi.
Rak je ozdravljen, izvidi kontrolnih pregledov so dobri in okolica pričakuje, da boste spet takšni kot prej. Vi pa ste vse bolj utrujeni, ker vas izguba krvi izčrpava, in se sprašujete, ali bo tako ostalo za vedno. Takšne težave ne bremenijo le telesa, ampak človeka počasi tudi osamijo.
Krvavitev iz danke po obsevanju je pogostejša, kot bi sklepali po tem, kako malo se o njej govori. Težave z danko ima približno petina bolnikov, ki so jim obsevali raka prostate, maternice, materničnega vratu, mehurja ali danke (Foy in sod., 2025). Zdravniki temu stanju pravijo radiacijski proktitis, hiperbarična kisikova terapija (HBOT) pa sodi med uradno priznane načine zdravljenja.
Obsevana sluznica danke je podobna preperelemu blagu, ki se pretrga ob vsakem močnejšem potegu. Kisik pod povišanim tlakom luknje ne zakrpa, po podatkih raziskav pa omogoči, da v tkivu zrastejo nove drobne žile, kot bi v blago vtkali nove niti.
Najmočnejša raziskava je zajela ljudi, ki so druga zdravljenja že preizkusili. Po terapiji s kisikom se je stanje izboljšalo pri skoraj devetih od desetih, ob navidezni terapiji pa pri dobrih šestih od desetih (Clarke in sod., 2008). V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj obsevana danka krvavi še leta pozneje, kako nanjo deluje kisik pod povišanim tlakom in kaj so izmerile druge raziskave.
Vir številk: Clarke in sod., Int J Radiat Oncol Biol Phys, 2008; Yuan in sod., Front Oncol, 2020; Monteiro in sod., Front Oncol, 2023.
Zakaj danka krvavi še leta po obsevanju
Večina ljudi ob krvi na blatu najprej pomisli na hemoroide. Pri obsevani danki pa vzrok leži globlje, v drobnih žilah, ki jih je obsevanje počasi zaprlo.
Že leta 1983 je ameriški kirurg Robert Marx obsevano tkivo opisal z besedami, ki jih zdravniki uporabljajo še danes: v njem je premalo kisika, premalo celic in premalo žil. Zato se po najmanjši poškodbi ne zmore zaceliti (Marx, 1983). Opis je sicer nastal pri čeljustni kosti, danes pa z njim razlagajo tudi spremembe v obsevani danki.
V danki se to pokaže na dva načina. Pod tanko sluznico nastanejo razširjene, krhke žilice, ki zakrvavijo že ob prehodu blata. Hkrati stena postopoma otrdi, zato danka sprejme manj blata in bolnika pogosto sili na stranišče. Kri na blatu je torej znak tkiva, ki mu že dolgo primanjkuje kisika.
Krvavitev pogosto umirijo klistiri s sukralfatom ali argonska koagulacija, pri kateri zdravnik med endoskopijo krvaveče žilice zapre s toploto. Pri delu bolnikov pa se krvavitev kljub temu vrača (Monteiro in sod., 2023). Ti posegi namreč zaprejo posamezne žilice, tkivo okoli njih pa ostane enako slabo prekrvavljeno. Zato raziskovalci pri tem stanju že desetletja proučujejo kisik pod povišanim tlakom.
Kako kisik pod tlakom deluje v obsevani danki
Med sejo bolnik diha čisti kisik v komori, v kateri je tlak tolikšen kot 10 do 15 metrov pod morsko gladino. Pod tlakom kisika ne prenašajo več le rdeče krvničke, saj se ga veliko raztopi tudi v krvni plazmi. Raztopljeni kisik je podoben reševalnemu vozilu, ki po stranskih ulicah pride tja, kamor glavne ceste ne vodijo več.
Kisik v plazmi
Kisik, raztopljen v plazmi, ne potrebuje rdečih krvničk, zato doseže tudi dele stene danke, do katerih vodijo le še redke in zožene žile.
Rast novih kapilar
Pri obsevanih kuncih je bilo po seriji sej drobnih žil osem- do devetkrat več kot pri kuncih, ki so dihali zrak ali kisik pri običajnem tlaku (Marx in sod., 1990).
Izvorne celice se sprostijo v kri
Pri ljudeh se je število izvornih celic CD34+ v krvi po eni seji podvojilo, po dvajsetih sejah pa je bilo osemkrat večje (Thom in sod., 2006). Te celice sodelujejo pri obnovi žil.
Manj zdravil in posegov
Mnogi bolniki so po terapiji opustili druga zdravila, zahtevnejšim posegom pa so se večinoma izognili (Clarke in sod., 2008).
Nove žile ne zrastejo čez noč, zato so bolniki v raziskavah opravili od 30 do 60 sej, razporejenih čez več tednov.
Raziskava, v kateri bolniki niso vedeli, kaj dihajo
Raziskovalci so želeli izvedeti, ali se bolnikom stanje izboljša zaradi kisika ali le zaradi časa in pričakovanj. Zato je polovica bolnikov namesto kisika dihala navaden zrak pri tlaku, ki je le malo višji od običajnega.
Clarke in sod.: 120 bolnikov, navidezna terapija, pet let spremljanja
V raziskavo so vključili bolnike s kroničnimi težavami z danko po obsevanju, ki jim druga zdravljenja niso zadostovala. Polovica je v 30 do 40 sejah po 90 minut dihala čisti kisik pri 2,0 ATA, druga polovica pa zrak pri 1,1 ATA. Niti bolniki niti ocenjevalci niso vedeli, kdo je v kateri skupini.
Stanje se je izboljšalo pri 89 odstotkih bolnikov, ki so dihali kisik, in pri 63 odstotkih ob navidezni terapiji. Na lestvici poznih posledic obsevanja (SOMA-LENT) je bilo izboljšanje pri prvih skoraj dvakrat večje kot pri drugih. Na vsake tri bolnike, ki so prejeli kisik, je bilo tako eno izboljšanje več kot ob navidezni terapiji.
Ko so pozneje pravo terapijo prejeli tudi bolniki iz primerjalne skupine, razlike med skupinama ni bilo več. Izboljšala se je tudi kakovost življenja, povezana z delovanjem črevesja. Bolnike so spremljali pet let in izboljšanje se je v tem času ohranilo (Clarke in sod., 2008).
Zdravnik je v reviji Cureus opisal 72-letnega moškega, ki so mu raka prostate obsevali leta 2016. Sedem let pozneje je začel krvaveti iz danke. Po treh posegih z argonsko koagulacijo je zaradi izgube krvi v bolnišnici potreboval transfuzijo.
Sledili so elektrokoagulacija, klistiri s sukralfatom, ponovna argonska koagulacija, svečke z mesalazinom in radiofrekvenčna ablacija, krvavitev pa se je vedno znova vračala. Nato je v sedmih tednih opravil 30 sej hiperbarične kisikove terapije in krvavitev je prenehala. Na kontrolni endoskopiji je ostala le še ena majhna razjeda s čistim dnom (Shakarchi, 2026).
Gre za en sam primer, kaže pa, da se je tkivo na kisik odzvalo tudi potem, ko pet drugih načinov zdravljenja krvavitve ni ustavilo.
Podobne izide opisujejo tudi druge raziskave
Podobne izide so objavili raziskovalci na Portugalskem in Švedskem, enako kažejo tudi zbrani podatki dvanajstih raziskav.
V vojaški bolnišnici v Lizboni so zbrali podatke o bolnikih, ki jim zdravila in endoskopski posegi niso več pomagali. Četrtina jih je pred terapijo zaradi izgube krvi že potrebovala transfuzijo. Krvavitev se je po terapiji ustavila ali zmanjšala pri 94 odstotkih, brez odziva pa je ostal le približno vsak dvajseti bolnik (Monteiro in sod., 2023).
Britanska raziskava HOT2 je zajela 84 bolnikov z različnimi kroničnimi črevesnimi težavami po obsevanju. Med pravo in navidezno terapijo sicer ni pokazala razlike (Glover in sod., 2016). Pri krvavitvi iz danke pa so izidi drugih raziskav zelo skladni. Izboljšanje so opisali pri osmih do devetih od desetih bolnikov (Yuan in sod., 2020; Monteiro in sod., 2023).
V portugalski gastroenterološki reviji so zdravniki opisali 72-letnega moškega, ki je osem mesecev po obsevanju raka prostate začel krvaveti iz danke in postal slabokrven. Ker klistiri s sukralfatom v štirih tednih niso pomagali, so krvaveča mesta obdelali z argonsko koagulacijo.
Dva tedna pozneje je na tem mestu nastala desetmilimetrska razjeda, ki je močno bolela in še bolj krvavela. Zdravila je v osmih tednih niso zacelila. Nato je v desetih tednih opravil 50 sej hiperbarične kisikove terapije. Razjeda se je popolnoma zacelila, pol leta pozneje pa bolnik ni imel težav in ni bil več slabokrven (Laranjo in sod., 2021).
Ali je radiacijski proktitis med uradnimi indikacijami?
Da. Ameriško združenje za podvodno in hiperbarično medicino (UHMS) pozne radiacijske poškodbe mehkih tkiv uvršča med uradne indikacije za hiperbarično kisikovo terapijo. Evropski odbor za hiperbarično medicino (ECHM) pa za radiacijski proktitis daje priporočilo najvišje stopnje, enako kot za poškodbe mehurja po obsevanju (Mathieu in sod., 2017).
Tudi novejši praktični vodnik za ginekološke onkologe navaja hiperbarično terapijo kot možnost, ki jo je pri radiacijskem proktitisu smiselno upoštevati (Foy in sod., 2025).
Strah, da bi kisik »nahranil« raka, je po dolgem zdravljenju razumljiv. Pregled laboratorijskih raziskav, poskusov na živalih in kliničnih raziskav je pokazal, da kisik rasti tumorjev ne pospešuje. Zato po oceni avtorjev prebolel rak ni razlog za odklonitev terapije (Feldmeier in sod., 2003).
Krvavitev iz danke ni težava le moških
Danka leži tik za prostato, pri ženskah pa tik za maternico in nožnico. Zato pri obsevanju raka prostate, maternice ali materničnega vratu pogosto prejme del odmerka, pri obsevanju raka danke ali zadnjika pa je obsevana neposredno.
V raziskavi z desetimi bolniki, ki jim zdravila ali laser niso več pomagali, je bilo sedem žensk. Krvavitev je po terapiji prenehala pri štirih od devetih bolnikov, ki so krvaveli, pri treh pa se je zmanjšala (Jones in sod., 2006). Med portugalskimi bolniki je bilo približno deset odstotkov žensk po obsevanju materničnega vratu (Monteiro in sod., 2023).
Bem in sodelavci so opisali dva bolnika po obsevanju in operaciji raka zadnjika. Rani ob zadnjiku se jima po običajnem zdravljenju nista zacelili. Po hiperbarični terapiji so pri obeh poročali o celjenju (Bem in sod., 2000).
Kako so terapijo izvajali v raziskavah
Raziskovalci so uporabili precej podobne protokole. Tabela jih povzema in ne pomeni priporočila za posameznika.
| Parameter | V raziskavah |
|---|---|
| Tlak | 2,0 do 2,5 ATA; v Clarkovi raziskavi 2,0 ATA |
| Dihanje kisika v eni seji | 70 do 90 minut čistega kisika |
| Pogostost | pet sej na teden |
| Število sej | 30 do 40; v Lizboni srednje 60, pri krvavitvi pogosto več (Monteiro in sod., 2023) |
| Trajanje serije | šest do osem tednov, pri večjem številu sej dlje |
| Pogosti stranski učinki | pritisk ali bolečina v ušesih; v Lizboni pri petini bolnikov, vedno prehodno |
Kaj ostaja odprto
- Na objavo čakajo slovenski podatki. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so zaključili raziskavo hiperbarične terapije pri 39 bolnikih s hudimi posledicami obsevanja (NCT07422168). Ko bodo izsledki objavljeni, bodo to pomembni domači podatki.
- Iščejo tudi pravo število sej. Nekateri bolniki se odzovejo po 30 sejah, drugi potrebujejo 60 ali več, zato raziskovalci skušajo najti znake, po katerih bi to lahko ocenili vnaprej (Monteiro in sod., 2023).
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Raziskave so zajele zelo različne ljudi, od moških po raku prostate do žensk po obsevanju rodil. Morda se med njimi prepoznate sami ali kdo od vaših bližnjih.
- Moški po obsevanju prostate s krvavitvijo iz danke, pri katerih je zdravnik izključil druge vzroke in potrdil radiacijski proktitis (Clarke in sod., 2008).
- Ženske po obsevanju maternice ali materničnega vratu, ki opazijo kri na blatu. V eni od raziskav so bile ženske celo v večini (Jones in sod., 2006).
- Ljudje, pri katerih klistiri, zdravila ali argonska koagulacija niso ustavili krvavitve. Prav takšni so sodelovali v obeh največjih raziskavah.
- Tisti, ki jih krvavitev izčrpava ali so zaradi nje že potrebovali transfuzijo. V Lizboni so taki bolniki predstavljali četrtino vseh.
- Bolniki, pri katerih je obsevanje poškodovalo več tkiv hkrati, na primer danko in mehur. Prav pri njih so v Lizboni pogosteje opisali popoln odziv (Monteiro in sod., 2023).
- Kdor ima v danki razjedo, ki se po argonski koagulaciji ne zaceli (Laranjo in sod., 2021).
O krvavitvi iz danke ni lahko govoriti, vendar zdravniki takšne pogovore vodijo vsak dan in v njih ni ničesar, česar bi se bilo treba sramovati.
Najprej se je treba pogovoriti z gastroenterologom ali onkologom, ki s pregledom izključi druge vzroke krvavitve. Drugi pogovor je z zdravnikom za hiperbarično medicino, ki oceni, ali bi terapija lahko sodila v vaš načrt zdravljenja. O številu in pogostosti sej odloča zdravnik ob pregledu.
Kaj se zgodi na uvodnem pregledu in kako zdravnik določi protokol, je opisano na strani o tem, kako poteka obravnava v OxySphere.
Kaj se s kisikom pod tlakom dogaja v celicah, je podrobneje razloženo v članku »Kako deluje hiperbarična kisikova terapija«. Druge pozne posledice zdravljenja raka smo opisali v članku o hudih posledicah onkološkega zdravljenja.
Pogosta vprašanja
Kaj je radiacijski proktitis?
To je pozna poškodba danke po obsevanju medenice. Ker so drobne žile poškodovane, v steni danke primanjkuje kisika. Pod sluznico nastanejo krhke žilice, ki rade krvavijo, stena pa otrdi, zato bolnika pogosto sili na blato. Težave se lahko pojavijo mesece ali leta po obsevanju.
Katere raziskave so preučevale hiperbarično kisikovo terapijo pri krvavitvi iz danke?
Najpomembnejša je dvojno slepa raziskava s 120 bolniki in petletnim spremljanjem (Clarke in sod., 2008). Pregled 12 raziskav je zajel 330 bolnikov s krvavitvijo iz danke (Yuan in sod., 2020).
Kakšen protokol so uporabili v raziskavi z navidezno terapijo?
Bolniki so opravili 30 sej, po potrebi še deset. Pri vsaki so 90 minut dihali čisti kisik pri tlaku 2,0 ATA (Clarke in sod., 2008).
Kako dolgo se je izboljšanje ohranilo?
V Clarkovi raziskavi so bolnike spremljali pet let in izboljšanje se je ohranilo (Clarke in sod., 2008). V Lizboni se je krvavitev ponovila pri približno vsakem sedmem bolniku, pri večini pa je ostala umirjena (Monteiro in sod., 2023).
Ali kisik pri bolnikih, ki so preboleli raka, pospeši rast tumorja?
Pregled raziskav tega ni pokazal. Kisik rasti tumorjev ni pospeševal, prebolel rak pa po oceni avtorjev ni razlog za odklonitev terapije (Feldmeier in sod., 2003).
Ko preperelo blago spet dobi nove niti
Kri na blatu po obsevanju je znak, da tkivu primanjkuje kisika. Po podatkih raziskav mu hiperbarična kisikova terapija kisik vrne in spodbudi rast novih žil, kot bi v preperelo blago vtkali nove niti. V raziskavi z navidezno terapijo se je stanje izboljšalo pri skoraj devetih od desetih bolnikov. Vsi so že preizkusili druga zdravljenja, izboljšanje pa je trajalo pet let.
Terapija ni rešitev za vse, saj nekateri bolniki potrebujejo več sej, pri nekaterih pa se krvavitev pozneje ponovi. Vendar je med redkimi možnostmi, ki po podatkih raziskav ne zapirajo le posameznih žilic, ampak vplivajo na tkivo, iz katerega krvavitve izvirajo. Prav pri bolnikih, pri katerih so bile druge možnosti izčrpane, so raziskovalci odziv opisali pri veliki večini.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Clarke RE, Tenorio LM, Hussey JR, et al. Hyperbaric oxygen treatment of chronic refractory radiation proctitis: a randomized and controlled double-blind crossover trial with long-term follow-up. Int J Radiat Oncol Biol Phys. 2008;72(1):134–143. doi:10.1016/j.ijrobp.2007.12.048
- Yuan JH, Song LM, Liu Y, et al. The effects of hyperbaric oxygen therapy on pelvic radiation induced gastrointestinal complications (rectal bleeding, diarrhea, and pain): a meta-analysis. Front Oncol. 2020;10:390. doi:10.3389/fonc.2020.00390
- Monteiro AM, Alpuim Costa D, Mareco V, Espiney Amaro C. The effectiveness of hyperbaric oxygen therapy for managing radiation-induced proctitis – results of a 10-year retrospective cohort study. Front Oncol. 2023;13:1235237. doi:10.3389/fonc.2023.1235237
- Glover M, Smerdon GR, Andreyev HJ, et al. Hyperbaric oxygen for patients with chronic bowel dysfunction after pelvic radiotherapy (HOT2): a randomised, double-blind, sham-controlled phase 3 trial. Lancet Oncol. 2016;17(2):224–233. doi:10.1016/S1470-2045(15)00461-1
- Jones K, Evans AW, Bristow RG, Levin W. Treatment of radiation proctitis with hyperbaric oxygen. Radiother Oncol. 2006;78(1):91–94. doi:10.1016/j.radonc.2005.11.004
- Oscarsson N, Arnell P, Lodding P, Ricksten SE, Seeman-Lodding H. Hyperbaric oxygen treatment in radiation-induced cystitis and proctitis: a prospective cohort study on patient-perceived quality of recovery. Int J Radiat Oncol Biol Phys. 2013;87(4):670–675. doi:10.1016/j.ijrobp.2013.07.039
- Shakarchi T. Refractory hemorrhagic radiation proctitis managed with sequential endoscopic, topical, and hyperbaric oxygen therapy. Cureus. 2026;18(6):e111495. doi:10.7759/cureus.111495
- Laranjo A, Carvalho M, Rei A, Veloso N, Medeiros I. The effect of hyperbaric oxygen therapy on rectal ulcers after argon plasma coagulation. GE Port J Gastroenterol. 2021;28(4):288–291. doi:10.1159/000510792
- Bem J, Bem S, Singh A. Use of hyperbaric oxygen chamber in the management of radiation-related complications of the anorectal region. Dis Colon Rectum. 2000;43(10):1435–1438. doi:10.1007/BF02236641
- Foy OB, Kumar A, Liang MI. Hyperbaric oxygen therapy: a practical guide for gynecologic oncologists. Gynecol Oncol Rep. 2025;58:101694. doi:10.1016/j.gore.2025.101694
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
- Marx RE. Osteoradionecrosis: a new concept of its pathophysiology. J Oral Maxillofac Surg. 1983;41(5):283–288. doi:10.1016/0278-2391(83)90294-X
- Marx RE, Ehler WJ, Tayapongsak P, Pierce LW. Relationship of oxygen dose to angiogenesis induction in irradiated tissue. Am J Surg. 1990;160(5):519–524. doi:10.1016/S0002-9610(05)81019-0
- Thom SR, Bhopale VM, Velazquez OC, et al. Stem cell mobilization by hyperbaric oxygen. Am J Physiol Heart Circ Physiol. 2006;290(4):H1378–H1386. doi:10.1152/ajpheart.00888.2005
- Feldmeier J, Carl U, Hartmann K, Sminia P. Hyperbaric oxygen: does it promote growth or recurrence of malignancy? Undersea Hyperb Med. 2003;30(1):1–18. PMID: 12841604
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.




