Bolečina, zatrdlina in omejena gibljivost rame po obsevanju dojke niso nujno trajna usoda. Randomizirana raziskava iz Utrechta in podatki o več kot tisoč bolnicah kažejo, da bi hiperbarična kisikova terapija lahko omehčala obsevano tkivo in zmanjšala bolečino, tudi leta po koncu zdravljenja.
- Šest mesecev po vključitvi v raziskavo je imelo vsaj zmerno zatrdlino 17 % žensk, ki so terapijo opravile, v primerljivi skupini brez terapije pa 86 % (randomizirana raziskava HONEY; Mink van der Molen in sod., 2024).
- Pri 1.005 nizozemskih bolnicah se je delež tistih z močno ali zelo močno bolečino po terapiji zmanjšal z 61,5 na 30 % (Batenburg in sod., 2021).
- Pozne radiacijske poškodbe mehkih tkiv so uradna indikacija ameriškega združenja UHMS, Evropski odbor za hiperbarično medicino (ECHM) pa terapijo pri radiacijski nekrozi mehkih tkiv priporoča (Mathieu in sod., 2017).
Kaj boste prebrali
Zdravljenje je že nekaj let za vami. Izvidi so dobri, lasje so zrasli in življenje je spet steklo po starem. Le obsevana stran vas vsak dan znova opomni nase. Ko se ponoči obrnete nanjo, zaboli. Koža je trda, nedrček žuli, do zgornje police v kuhinji pa roke ne dvignete več brez bolečine.
Marsikatera ženska takšne težave po obsevanju dojke sprejme kot ceno, ki jo je plačala za ozdravitev. Raziskave zadnjih let pa kažejo, da obsevano tkivo ne ostane nujno za vedno trdo in boleče.
Med hiperbarično kisikovo terapijo (HBOT) ženska v komori s povišanim tlakom vdihava čisti kisik. Pol leta po vključitvi v raziskavo je imela zmerno ali hudo zatrdlino manj kot vsaka peta ženska, ki je terapijo prejela. V primerljivi skupini brez terapije je bilo takih več kot osem od desetih (Mink van der Molen in sod., 2024).
Tkivo po obsevanju si lahko predstavljate kot gobo, ki se je posušila: še vedno je cela, a trda in neprožna, ker vanjo ne priteče več dovolj vode. Kisik pod tlakom bi tkivo lahko oskrbel po drugi poti.
Tkivo se lahko odzove tudi po dolgih letih. V enem od objavljenih primerov se je rana na prsni steni zacelila več kot četrt stoletja po obsevanju (Enomoto in sod., 2017).
Vir številk: Mink van der Molen in sod., 2024 · Batenburg in sod., 2021 · Spruijt in van den Berg, 2020.
Zakaj je obsevana dojka še leta trda in boleča
Na prvi pogled je težava videti kot brazgotina, ki se noče zmehčati. V resnici obsevanje v tkivu sproži proces, ki traja leta. Vezivne celice se spremenijo v miofibroblaste (celice, ki tvorijo brazgotino), te pa kopičijo kolagen. Prekrvavitev se s tem zmanjšuje in tkivo dobiva vse manj kisika (Straub in sod., 2015).
Kolagen se pri tem obnaša kot beton, ki se z leti strjuje in stiska še preostale drobne žile. Nastane začaran krog, saj zatrdlina zmanjša pretok krvi, slabo prekrvavljeno tkivo pa se še težje obnovi. Raziskovalci so se zato obrnili h kisiku, ki ga je mogoče pripeljati po drugi poti.
Kisik, raztopljen v plazmi
Pri povišanem tlaku se v krvni plazmi raztopi precej več kisika kot običajno (Henryjev zakon). Tako kisik doseže tudi tkivo, kamor rdeče krvničke skozi zožene žile komaj še pridejo.
Nove drobne žile
Pri obsevanih kuncih so po ponavljajočih se sejah s kisikom pod tlakom zrasle nove kapilare. Učinek je bil odvisen od odmerka kisika (Marx in sod., 1990).
Pomoč iz kostnega mozga
Po eni sami seji se je število izvornih celic CD34+ v krvi podvojilo, po 20 sejah pa je bilo osemkrat večje (Thom in sod., 2006). Te celice sodelujejo pri obnovi drobnih žil.
Prožnejša koža
Pred terapijo se je obsevana koža po stisku vračala v prvotno lego skoraj trikrat počasneje kot zdrava. Po terapiji se je vrnila v 171 milisekundah namesto v 417, skoraj tako hitro kot zdrava koža (Pandey in sod., 2022).
Študija, ki izstopa: raziskava HONEY iz Utrechta
Raziskovalci Univerzitetnega medicinskega centra v Utrechtu so si zastavili preprosto vprašanje: ali terapija v komori po obsevanju dojke res kaj spremeni? Terapijo so primerjali z običajnimi kontrolami pri ženskah iz velike raziskave UMBRELLA, ki bolnice po raku dojke spremlja že vrsto let.
Terapijo je sprejelo in opravilo 31 od 125 žensk. Večina drugih jo je odklonila, ker bi morale šest do osem tednov prihajati vsak delovni dan (Mink van der Molen in sod., 2024). Razlika v bolečini se je zato pokazala šele pri ženskah, ki so seje zaključile. Zatrdlina pa se je zmanjšala že v celotni skupini, ki so ji terapijo ponudili.
Podobne izide opisujejo tudi podatki iz vsakdanje prakse. Na Nizozemskem, kjer terapijo pri poznih posledicah obsevanja podpirajo tudi zavarovalnice, so spremljali 1.005 bolnic.
Delež žensk z močno ali zelo močno bolečino se je po terapiji zmanjšal z 61,5 na 30 %, torej s šestih od desetih žensk na tri. Kakovost življenja se je izboljšala na vseh merjenih področjih (Batenburg in sod., 2021).
Pri 57-letni ženski se je po delni odstranitvi dojke in obsevanju odprla boleča razjeda, velika 8 × 4 cm. Gencijanovo vijolično barvilo, krema s srebrovim sulfadiazinom, hidrokoloidne obloge in antibiotiki je niso zacelili. Nato je opravila 30 sej hiperbarične kisikove terapije, po šest na teden.
Rana se je začela celiti po sedmih do osmih dneh. Ob koncu terapije je merila še 3 do 4 cm, približno mesec pozneje pa je bila v celoti zaceljena (Borg in sod., 2001).
Kaj so raziskovalci izmerili pri posameznih težavah
Sistematični pregled je zajel devet raziskav s 1.308 bolnicami. Bolečina se je zmanjšala v štirih od petih raziskav, ki so jo merile. Gibljivost rame in roke se je izboljšala v obeh raziskavah, ki sta jo spremljali (Meier in sod., 2023).
Pri gibljivosti rame je to razlika med roko, ki jo dvignete le do višine ramen, in roko, ki jo skoraj iztegnete nad glavo (Spruijt in van den Berg, 2020). Prav takšen gib je potreben, ko sežete do zgornje police ali si umivate lase.
Pri 74-letni ženski so leta 1987 odstranili dojko in obsevali prsno steno. Od leta 2000 se ji je na obsevanem mestu vedno znova odpirala razjeda, ki se je sčasoma razvila v gnojni kanal (fistulo) z vnetjem rebra. Mazilo s kadeksomer jodom rane ni zacelilo, operacija pa ni prišla v poštev, ker je bila obsevana koža preveč krhka.
V enem letu je opravila 101 sejo pri 2,5 ATA. Rana se je zaprla po 86 sejah in se šest mesecev pozneje ni ponovila (Enomoto in sod., 2017).
Podobno kot pri hiperbarični kisikovi terapiji v estetski kirurgiji je tudi pri rekonstrukciji dojke glavno vprašanje, ali tkivo nad vsadkom dobi dovolj kisika.
Pri 40-letni ženski z vsadkom v obsevani dojki se je rana razprla, odstranitev odmrlega tkiva in ponovni šiv pa je nista zaprla. Če bi se rana poslabšala, bi bilo treba vsadek odstraniti. Nato je opravila 60 sej pri 2,4 ATA po 90 minut, pet dni na teden.
Rana se je zacelila, vsadek pa je ostal na mestu tudi devet mesecev pozneje (Rajapakse in Hawkins, 2020). Pri drugi, 76-letni bolnici iz istega poročila se razjeda po odstranitvi dojke kljub redni oskrbi ni zapirala. Po 60 sejah se je postopno zacelila, zato obsežna rekonstrukcijska operacija ni bila potrebna.
Koliko sej je bilo v raziskavah?
V raziskavah so ženske večinoma opravile od 30 do 47 sej, pet dni na teden, pri tlaku 2,4 ali 2,5 ATA. Ena seja je trajala od 90 do približno 120 minut, celotna obravnava pa šest do osem tednov. Tlak 2,5 ATA ustreza tlaku na globini 15 metrov pod morsko gladino, kisik pa bolnica vdihava skozi masko.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2,4–2,5 ATA |
| Trajanje seje | 90–120 min; kisik v obdobjih po 20 min z zračnimi odmori |
| Pogostost sej | 5× tedensko |
| Število sej | 30–40 (HONEY), povprečno 43–47 v drugih raziskavah |
| Skupno trajanje | 6–8 tednov |
| Pogosti neželeni učinki | prehodna kratkovidnost, pritisk v ušesih, utrujenost |
Med 1.005 bolnicami je prehodno kratkovidnost opazilo 57 % žensk, blag pritisk ali bolečino v ušesih pa 18 %. Resnejši zapleti so bili redki (Batenburg in sod., 2021). Protokol v tabeli je povzet po raziskavah, o številu in pogostosti sej pa odloča zdravnik ob pregledu.
Kaj ostaja odprto
Nove raziskave. Na ClinicalTrials.gov je registrirana randomizirana raziskava (NCT07140198). Preverja, ali se presajena lastna maščoba v obsevani dojki bolje prime, če ženska pred posegom opravi pet sej. Raziskav z navidezno terapijo (sham) pri obsevani dojki še ni. Posebno težo imajo zato meritve, ki niso odvisne od občutka, na primer prožnost kože (Pandey in sod., 2022).
Oteklina roke. Pri limfedemu roke, ki nastane po odstranitvi bezgavk, randomizirana raziskava z 58 bolnicami ni pokazala razlike v prostornini roke (Gothard in sod., 2010). Otekla dojka pa je v drugih raziskavah ostala le pri dobri desetini žensk, pred terapijo pa pri skoraj polovici (Teguh in sod., 2016).
Čas in zahtevnost. Šest do osem tednov dnevnih obiskov je za marsikatero žensko velik zalogaj. Pri ženskah, ki so serijo zaključile do konca, so bile razlike v zatrdlini in bolečini največje (Mink van der Molen in sod., 2024).
Katerim ženskam bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Objavljene raziskave so zajele predvsem ženske, pri katerih so težave po obsevanju ostale kljub običajni obravnavi, na primer:
- od obsevanja je minilo leto ali več, dojka ali prsna stena pa sta še vedno trdi in boleči;
- zaradi zatrdline težko dvignete roko, spite na obsevani strani ali nosite nedrček;
- na obsevani koži se je odprla rana, ki se kljub oskrbi ne zapre;
- imate na obsevanem predelu vsadek ali presajeno lastno tkivo, koža nad njim pa se tanjša ali slabo celi;
- pred načrtovano operacijo na obsevanem predelu želite tkivo čim bolje pripraviti.
Če sebe ali bližnjo prepoznate v teh opisih, je smiseln pogovor s specialistom. Z onkologom ali izbranim zdravnikom najprej preverite, ali so vaše težave res pozna posledica obsevanja. Zdravnik za hiperbarično medicino nato presodi, ali bi terapija lahko sodila v vaš načrt.
Na uvodnem pregledu zdravnik preveri tudi zdravila, ki ste jih prejemali. Pri nekaterih zdravilih za raka, denimo doksorubicinu, bleomicinu in cisplatinu, velja pred hiperbarično terapijo posebna previdnost. Kakšen je prvi korak, preberite v razdelku o tem, kako poteka obravnava v OxySphere.
Pogosta vprašanja
Ali je hiperbarična kisikova terapija priznana pri poznih posledicah obsevanja?
Pozne radiacijske poškodbe mehkih tkiv in kosti sodijo med uradne indikacije ameriškega združenja UHMS. Evropski odbor za hiperbarično medicino (ECHM) jo priporoča pri radiacijski nekrozi mehkih tkiv, pri ogroženih kožnih režnjih v obsevanem tkivu pa jo priporoča močno (Mathieu in sod., 2017). Med iste indikacije sodijo tudi krvavitve iz mehurja po obsevanju prostate.
Ali hiperbarični kisik pospešuje rast raka?
Pregled laboratorijskih, živalskih in kliničnih raziskav ni našel dokazov, da bi hiperbarični kisik spodbujal rast ali ponovitev raka (Moen in Stuhr, 2012). Podrobnosti so opisane v članku »Ali hiperbarična kisikova terapija pospešuje raka? Kaj kažejo raziskave«.
Katere neželene učinke so opisali v raziskavah?
Najpogostejša sta bila prehodna kratkovidnost, ki po koncu terapije praviloma izzveni, in pritisk v ušesih med zviševanjem tlaka. V randomizirani raziskavi je o utrujenosti poročala večina žensk, zastrupitve s kisikom pa ni bilo pri nobeni (Mink van der Molen in sod., 2024).
V čem se hiperbarična terapija razlikuje od vdihavanja kisika doma?
Šele povišani tlak omogoči, da se v plazmi raztopi dovolj kisika za oskrbo slabo prekrvavljenega tkiva. Fizika je podrobneje razložena v članku »Kako deluje hiperbarična kisikova terapija«.
Obsevano tkivo se lahko odzove tudi leta pozneje
Raziskava iz Utrechta in podatki o 1.005 bolnicah kažejo v isto smer. Po terapiji so imele ženske manj zatrdline in bolečine, rama pa se je pogosto spet bolje gibala. Kisik pod tlakom doseže tkivo, ki ga zožene žile ne oskrbujejo več, in pri mnogih ženskah se je to tkivo spet zmehčalo kot posušena goba, ki znova vpije vodo.
Hiperbarična kisikova terapija ni zdravilo za vse, saj pri oteklini roke po odstranitvi bezgavk raziskave koristi niso pokazale. Pri trdi in boleči prsni steni, ranah na obsevani koži in ogroženi rekonstrukciji pa jo podpirajo raziskava iz Utrechta, podatki iz vsakdanje prakse in evropska priporočila. O njej se je smiselno pogovoriti z zdravnikom.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Mink van der Molen DR, Batenburg MCT, Maarse W, et al. Hyperbaric oxygen therapy and late local toxic effects in patients with irradiated breast cancer: a randomized clinical trial. JAMA Oncol. 2024;10(4):464–474. doi:10.1001/jamaoncol.2023.6776
- Batenburg MCT, Maarse W, van der Leij F, et al. The impact of hyperbaric oxygen therapy on late radiation toxicity and quality of life in breast cancer patients. Breast Cancer Res Treat. 2021;189(2):425–433. doi:10.1007/s10549-021-06332-2
- Teguh DN, Bol Raap R, Struikmans H, et al. Hyperbaric oxygen therapy for late radiation-induced tissue toxicity: prospectively patient-reported outcome measures in breast cancer patients. Radiat Oncol. 2016;11:130. doi:10.1186/s13014-016-0700-0
- Spruijt NE, van den Berg R. The effect of hyperbaric oxygen treatment on late radiation tissue injury after breast cancer: a case-series of 67 patients. Diving Hyperb Med. 2020;50(3):206–213. doi:10.28920/dhm50.3.206-213
- Carl UM, Feldmeier JJ, Schmitt G, Hartmann KA. Hyperbaric oxygen therapy for late sequelae in women receiving radiation after breast-conserving surgery. Int J Radiat Oncol Biol Phys. 2001;49(4):1029–1031. doi:10.1016/S0360-3016(00)01515-7
- Pandey K, Teguh DN, van Hulst RA. Effect of hyperbaric oxygen treatment on skin elasticity in irradiated patients. Diving Hyperb Med. 2022;52(3):208–212. doi:10.28920/dhm52.3.208-212
- Meier EL, Mink van der Molen DR, Lansdorp CA, et al. Hyperbaric oxygen therapy for local late radiation toxicity in breast cancer patients: a systematic review. Breast. 2023;67:46–54. doi:10.1016/j.breast.2022.12.009
- Gothard L, Haviland J, Bryson P, et al. Randomised phase II trial of hyperbaric oxygen therapy in patients with chronic arm lymphoedema after radiotherapy for cancer. Radiother Oncol. 2010;97(1):101–107. doi:10.1016/j.radonc.2010.04.026
- Straub JM, New J, Hamilton CD, Lominska C, Shnayder Y, Thomas SM. Radiation-induced fibrosis: mechanisms and implications for therapy. J Cancer Res Clin Oncol. 2015;141(11):1985–1994. doi:10.1007/s00432-015-1974-6
- Marx RE, Ehler WJ, Tayapongsak P, Pierce LW. Relationship of oxygen dose to angiogenesis induction in irradiated tissue. Am J Surg. 1990;160(5):519–524. doi:10.1016/S0002-9610(05)81019-0
- Thom SR, Bhopale VM, Velazquez OC, et al. Stem cell mobilization by hyperbaric oxygen. Am J Physiol Heart Circ Physiol. 2006;290(4):H1378–H1386. doi:10.1152/ajpheart.00888.2005
- Borg M, Wilkinson D, Humeniuk V, Norman J. Successful treatment of radiation induced breast ulcer with hyperbaric oxygen. Breast. 2001;10(4):336–341. doi:10.1054/brst.2000.0259
- Enomoto M, Yagishita K, Okuma K, et al. Hyperbaric oxygen therapy for a refractory skin ulcer after radical mastectomy and radiation therapy: a case report. J Med Case Rep. 2017;11:5. doi:10.1186/s13256-016-1168-0
- Rajapakse Y, Hawkins GC. Hyperbaric oxygen therapy in the treatment of radiation-induced wound complications of breast cancer. Wound Pract Res. 2020;28(3):133–136. doi:10.33235/wpr.28.3.133-136
- Borab Z, Mirmanesh MD, Gantz M, et al. Systematic review of hyperbaric oxygen therapy for the treatment of radiation-induced skin necrosis. J Plast Reconstr Aesthet Surg. 2017;70(4):529–538. doi:10.1016/j.bjps.2016.11.024
- Moen I, Stuhr LEB. Hyperbaric oxygen therapy and cancer — a review. Target Oncol. 2012;7(4):233–242. doi:10.1007/s11523-012-0233-x
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
