Prvi tedni po posegu so za bolnika najtežji. Kaj so raziskovalci izmerili, ko so tem tednom dodali čisti kisik pod povišanim tlakom?
- V randomizirani študiji s 34 bolniki so avtorji poročali o manjšem izpadanju presajenih las v prvih tednih: 27,6 % proti 69,1 % (Fan in sod., 2021).
- Srbenje in vnetje lasnih mešičkov sta bila v isti študiji redkejša: 11,8 % proti 35,3 % (Fan in sod., 2021).
- Delež preživelih presadkov po devetih mesecih se med skupinama ni pomembno razlikoval. Uporaba ob presaditvi las je v aktivnem znanstvenem proučevanju in ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Vrtnar, ki presaja sadike, pozna prve dni po presaditvi. Korenine nekaj ur ostanejo brez zemlje. Nekatere sadike odvržejo liste, čeprav so žive. Zato ne sodi po prvih tednih, ampak po tem, kaj požene spomladi.
Pri presaditvi las je podobno. Kirurg iz zatilja odvzame drobne skupine lasnih mešičkov — folikularne enote — in jih vsadi na redko poraščeno teme. Presadki nekaj ur preživijo zunaj telesa. Na novem mestu prve dni nimajo lastnega ožilja.
Mnoge bolnike preseneti, ko presajeni lasje po nekaj tednih izpadejo. Večinoma je to pričakovano. Za marsikoga je vseeno psihološko najtežji del posega.
Prav to okno preučujejo raziskovalci hiperbarične kisikove terapije (HBOT). Kaj so izmerili — in česa niso?
Vir številk: Fan in sod., J Cosmet Dermatol, 2021; Giardiello in sod., Cureus, 2025.
Zakaj so prvi dnevi za presadek najtežji
Presajen lasni mešiček je majhen košček živega tkiva. Ko ga kirurg izreže, se mu prekine dotok krvi. Do vsaditve ga hranijo v ohlajeni fiziološki raztopini. Hlad upočasni presnovo, a je ne ustavi.
Turški raziskovalci opisujejo, kaj se v tem času dogaja v presadku. Zaloge energije (ATP) padajo, mitohondriji delujejo slabše, kopičijo se reaktivne kisikove spojine. Po njihovem povzetku literature se signali za programirano celično smrt (apoptozo) sprožijo že v prvi uri po odvzemu (Sahan in sod., 2026).
Po vsaditvi se težava ne konča takoj. Presadek prve dni dobiva kisik le z difuzijo iz okolnega tkiva. Novo ožilje vanj šele vrašča.
Če si krvni obtok predstavljamo kot cestno omrežje, je presadek hiša na novem zemljišču. Do nje vodi le kolovoz. Dostava je počasna in odvisna od razmer v neposredni okolici.
Ob ponovni vzpostavitvi pretoka lahko nastane ishemično-reperfuzijska poškodba. Nenaden val kisika v tkivo, ki je bilo brez njega, sproži nastanek prostih radikalov in vnetni odziv.
Sledi še pojav, ki ga stroka imenuje šok izpadanje (angl. shock loss). Presajeni lasje v prvih tednih pogosto izpadejo, ker mešiček preide v fazo mirovanja (telogen). Mešiček pri tem večinoma preživi, nov las pa začne rasti po nekaj mesecih (Stenn in Paus, 2001).
Izpadel las ni isto kot odmrl presadek. Izpadanje v prvih tednih je predvsem estetska in psihološka težava. Končni rezultat presaditve je odvisen od tega, koliko mešičkov preživi in po nekaj mesecih znova požene las. Ta razlika je ključ do razumevanja raziskav v nadaljevanju.
Kaj se v tkivu zgodi pod povišanim tlakom
Med hiperbarično kisikovo terapijo bolnik v komori diha 100-odstotni kisik pri tlaku 2,0–2,5 ATA. ATA je enota za skupni tlak; 2,0 ATA ustreza tlaku na globini približno deset metrov pod morsko gladino.
Velja podobno kot pri gazirani pijači. V zaprti steklenici pod tlakom se v tekočini raztopi več plina. Pri povišanem tlaku se v krvni plazmi raztopi bistveno več kisika, ki nato z difuzijo doseže tudi tkiva, kamor rdeče krvničke ne pridejo dovolj hitro (Thom, 2011).
Kisik prepotuje daljšo pot
Višji delni tlak kisika v plazmi poveča razdaljo, na katero kisik prodre v tkivo. To bi presadku lahko olajšalo prve dni, ko je odvisen le od difuzije iz okolice (Thom, 2011).
Blažje posledice ponovnega pretoka
V poskusih na kožnih režnjih so avtorji poročali, da hiperbarični kisik prek dušikovega oksida zavre prijemanje belih krvničk na stene žil. To je eden od sprožilcev poškodbe ob ponovnem pretoku (Jones in sod., 2010).
Rast novih drobnih žil
Menjava obdobij z visoko in običajno ravnjo kisika spodbudi rastne dejavnike, med njimi VEGF. V kožnih biopsijah so po seriji obravnav opisali več drobnih žil v usnjici (Hachmo in sod., 2021). Ta mehanizem smo podrobneje razložili v članku o nastajanju novega ožilja.
Mirnejši vnetni odziv
Visoka raven kisika okrepi sposobnost belih krvničk za uničevanje bakterij in uravnava vnetni odziv. To se ujema z redkejšim vnetjem mešičkov, o katerem so poročali po presaditvi las (Thom, 2011; Fan in sod., 2021).
Ti procesi pojasnjujejo, zakaj je zamisel biološko smiselna. Ali se prevedejo v gostejše lase, lahko pokažejo le klinične študije s kontrolno skupino.
Študija, ki izstopa: sedem dni po posegu
Najprej jasna umestitev. Uporaba hiperbarične kisikove terapije ob presaditvi las je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM. To sta ameriško in evropsko strokovno združenje za hiperbarično medicino.
Med uradnimi indikacijami so sicer ogroženi kožni presadki in režnji, pri katerih je tkivo slabo prekrvavljeno (Weaver, 2014; Mathieu in sod., 2017). Presaditev las stoji na podobni biologiji. Dokazov je le bistveno manj.
Fan in sodelavci (2021): prva randomizirana študija pri presaditvi las
Kitajski raziskovalci so 34 bolnikov z androgeno plešavostjo (II.–IV. stopnja) naključno razdelili v dve skupini. Vsi so prestali presaditev po metodi FUE, torej z odvzemom posameznih folikularnih enot. Skupina s HBOT je po posegu sedem zaporednih dni prejemala 100-odstotni kisik prek maske, 60 minut pri 2,0 ATA.
Avtorji so v tej skupini poročali o manjšem izpadanju presajenih las v prvih tednih: 27,6 % proti 69,1 %. Srbenje in vnetje mešičkov se je pojavilo pri 11,8 % bolnikov, v kontrolni skupini pri 35,3 %. Zadovoljstvo v četrtem tednu je bilo 88,2 % proti 52,9 %.
Česa študija ni pokazala: delež preživelih presadkov po devetih mesecih je bil 96,9 % v skupini s HBOT in 93,8 % v kontrolni. Razlika ni bila statistično pomembna. S končnim rezultatom so bili zadovoljni vsi bolniki v obeh skupinah.
Ta izsledek je lahko narobe razumljen. Študija ne kaže, da bi se s HBOT prijelo bistveno več las. Kaže, da so presajeni lasje v prvih tednih v manjši meri izpadli in da je bil potek celjenja mirnejši.
Za bolnika to pomeni predvsem manj vidno in manj neprijetno okrevanje. Ali bi razlika v končnem preživetju na večjem vzorcu postala pomembna, zaenkrat ne vemo.
Pet moških, starih od 28 do 56 let, je prestalo presaditev po metodi FUE. Standardno okrevanje po takem posegu pomeni več dni krast na lasišču in odloženo vrnitev k običajni higieni. Avtorji so obravnave začeli že 4–6 ur po posegu, nato šest zaporednih dni po 90 minut pri 2,4 ATA.
Kraste so izginile v treh do petih dneh. Bolečina je pri večini izzvenela do tretjega dne, povprečen čas okrevanja pa je bil 2,8 dneva. Ocenjen delež vraščenih presadkov je bil med 97 in 99 %, zapletov ni bilo (Giardiello in sod., 2025).
Serija nima kontrolne skupine. Primerjava s standardnim okrevanjem je zato ocena avtorjev in raziskovalni signal, ne napoved za posameznika.
Sahan in sodelavci (2026): kaj se zgodi s presadkom, preden ga vsadijo
Turška skupina je primerjala presadke istih darovalcev. Šest moških je prispevalo parne vzorce. Del presadkov je med čakanjem na vsaditev preživel 30 oziroma 60 minut v hiperbaričnih razmerah pri približno 2,0 ATA. Temperatura je bila enaka kot pri kontrolnih vzorcih.
Po 30 minutah je prehodno narasla beljakovina BAX, ki spodbuja celično smrt. Po 60 minutah pa se je pomembno zvišal BCL-2, ki jo zavira, razmerje med njima pa je izrazito padlo. Avtorji to opisujejo kot časovno odvisen premik proti preživetju celic (Sahan in sod., 2026). Gre za molekularno pilotno študijo brez kliničnega izida — smerokaz za nadaljnje raziskave.
Kaj so izmerili na lasišču brez posega
Korejski raziskovalci so pri devetih zdravih odraslih opravili 50 obravnav v treh mesecih (2,0 ATA, 90 minut). Gostota mešičkov se je zvišala s 61,3 na 66,8 na kvadratni centimeter, število las na mešiček z 1,24 na 1,33. Razlike niso bile statistično pomembne.
Udeleženci so sami poročali o pomembnem izboljšanju videza lasišča. Debelina lasnega stebla se je hkrati pomembno zmanjšala, kar avtorji povezujejo z novo zraslimi, še mladimi lasmi (Lee in sod., 2026). Študija nima kontrolne skupine in je ne moremo prenesti na bolnike s plešavostjo.
Podobno smer kažejo poskusi na živalih. Pomanjkanje krvnega obtoka je upočasnilo rast dlake in zmanjšalo njeno debelino, povišana oskrba s kisikom pa je rast pospešila in zamaknila prehod v fazo upadanja (Kato in sod., 2020).
Pri presaditvi las je podatkov malo, zato je poučen pogled na sorodne estetske posege. Sistematični pregled navaja študijo, v kateri so hiperbarično kisikovo terapijo uporabili preventivno, pred abdominoplastiko. Delež zapletov je bil v skupini z obravnavami 8,4 %, brez njih pa 32,6 % (Parnis in sod., 2024).
Gre za drug poseg in drugo tkivo, zato izsledka ni mogoče kar prenesti na lasišče. Pokaže pa, zakaj raziskovalce zanima tudi obravnava pred posegom in ne le po njem.
Sistematični pregled uporabe HBOT v estetski medicini je študijo Fan in sodelavcev izpostavil kot enega redkih dokazov druge ravni na tem področju. Hkrati je vse vključene študije ocenil kot študije z visokim tveganjem pristranskosti (Parnis in sod., 2024).
Meta-analiza estetske kirurgije je pri 734 bolnikih poročala o povprečnem času celjenja 11,3 dneva in o visokem zadovoljstvu bolnikov. Avtorji izrecno pozivajo k dobro zasnovanim randomiziranim študijam (Mortada in sod., 2025). O tem področju smo pisali tudi v članku o hiperbarični kisikovi terapiji v estetski kirurgiji.
Po katerih merilih so se razlike pokazale
Protokoli v objavljenih raziskavah
Objavljene študije so uporabljale različne tlake in trajanja, zato enotnega protokola še ni. Skupno jim je, da so z obravnavami začele zelo zgodaj po posegu in jih izvajale več zaporednih dni.
| Parameter | Območje v objavljenih študijah |
|---|---|
| Tlak v komori | 2,0–2,4 ATA |
| Trajanje obravnave | 60–90 minut |
| Začetek | 4–6 ur do enega dne po posegu (Giardiello in sod., 2025; Fan in sod., 2021) |
| Pogostost | enkrat dnevno, zaporedni dnevi |
| Število obravnav | 6–7 ob presaditvi; 50 v študiji na zdravih odraslih brez posega (Lee in sod., 2026) |
| Način dovajanja | 100-odstotni kisik prek maske ali v komori |
Tlak ni podrobnost. Vse navedene študije so uporabljale medicinske komore s tlakom vsaj 2,0 ATA. Za mehke komore s tlakom okoli 1,3 ATA pri presaditvi las ni objavljenih podatkov. Časovni načrt obravnav je smiselno uskladiti s kirurgom, ki je poseg opravil.
Kaj raziskave še ne povedo do konca
Končno preživetje presadkov. Edina randomizirana študija razlike po devetih mesecih ni pokazala kot pomembne. Pri sodobnih tehnikah je ta delež že brez dodatnih ukrepov zelo visok, zato je prostora za izboljšanje malo. Prav zato raziskovalci pričakujejo največji pomen pri zahtevnejših posegih, kjer je preživetje presadkov manj predvidljivo (Sahan in sod., 2026).
Majhni vzorci. Klinične podatke imamo za manj kot 50 bolnikov s presaditvijo. To zadošča za prepoznavo signala, ne pa za zanesljive sklepe. Področje pa je živo: v zadnjem letu sta bili objavljeni dve novi študiji, ena klinična in ena molekularna.
Brez zaslepitve. Bolniki so vedeli, ali prejemajo obravnave. To lahko vpliva na subjektivne ocene, kot sta srbenje in zadovoljstvo. Izpadanje las in kraste pa so merljivi znaki, ki jih je težje pripisati zgolj pričakovanju — in prav ti so se v študiji razlikovali najbolj.
Optimalni čas in odmerek. Ne vemo še, ali je bolje začeti pred posegom, takoj po njem ali oboje. Prav tako ne vemo, koliko obravnav zadošča. Izsledki iz sorodnih estetskih posegov, kjer so obravnave uporabili preventivno, so dobro izhodišče za prihodnje študije (Parnis in sod., 2024).
Laboratorij ni klinika. Molekularni izsledki na presadkih so zanimivi, a še niso bili povezani s številom zraslih las. Naslednji logičen korak je študija, ki oba konca poveže.
Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila?
Iz dosedanjih študij in razmisleka raziskovalcev se izrisuje nekaj profilov, pri katerih je pogovor s specialistom najbolj smiseln.
Če vas skrbi vidno okrevanje. Manj krast, manj srbenja in manj zgodnjega izpadanja so izidi, pri katerih so bile razlike v študijah najizrazitejše (Fan in sod., 2021; Giardiello in sod., 2025).
Pred obsežnim posegom z veliko presadki. Daljši poseg pomeni daljše čakanje presadkov zunaj telesa. Raziskovalci prav tu vidijo največji teoretični potencial (Sahan in sod., 2026).
Pred ponovno presaditvijo. Brazgotinsko tkivo po prejšnjih posegih je slabše prekrvavljeno, zato je preživetje presadkov manj predvidljivo.
Če se vam rane celijo počasneje. Pri sladkorni bolezni in drugih stanjih, ki zmanjšajo prekrvavitev kože, se celjenje pogosto zavleče — podobno sliko opisujemo v članku o diabetičnem stopalu. Pri kadilcih ostaja ključni ukrep opustitev kajenja.
Če ste nagnjeni k vnetju mešičkov. Vnetje po presaditvi je neprijeten zaplet, ki je bil v skupini z obravnavami redkejši (Fan in sod., 2021).
Vsaka dobra zgodba o okrevanju se začne s pogovorom. Prvi naslov je kirurg, ki poseg opravlja — z njim se uskladi tudi časovni načrt morebitnih obravnav.
Pogosta vprašanja
Kaj kažejo raziskave o hiperbarični kisikovi terapiji pri presaditvi las?
Randomizirana študija s 34 bolniki je poročala o manjšem izpadanju presajenih las v prvih tednih ter o manj srbenja in vnetja mešičkov v skupini s HBOT. Delež preživelih presadkov po devetih mesecih se med skupinama ni pomembno razlikoval (Fan in sod., 2021).
Ali je ta uporaba uradno priznana indikacija?
Ne. Presaditev las ni med uradnimi indikacijami UHMS ali ECHM, uporaba je v aktivnem znanstvenem proučevanju. Med uradnimi indikacijami so ogroženi kožni presadki in režnji, ki temeljijo na podobni biologiji (Weaver, 2014; Mathieu in sod., 2017).
Kateri protokol je bil uporabljen v referenčnih študijah?
Tlak 2,0–2,4 ATA, 60–90 minut na obravnavo, enkrat dnevno šest do sedem zaporednih dni. Obravnave so se začele od nekaj ur do enega dne po posegu (Fan in sod., 2021; Giardiello in sod., 2025).
Kaj pomeni izraz šok izpadanje?
Gre za izpadanje presajenih las v prvih tednih po posegu, ko mešički preidejo v fazo mirovanja. Mešički večinoma preživijo, nov las pa začne rasti po nekaj mesecih (Stenn in Paus, 2001).
Med prvimi tedni in končnim rezultatom
Dosedanje raziskave kažejo, da bi hiperbarična kisikova terapija lahko olajšala najzahtevnejši del presaditve las. To so prvi tedni, ko se presadki prijemajo in presajeni lasje izpadejo. V edini randomizirani študiji je bilo izpadanja več kot polovico manj, srbenja in vnetja mešičkov pa približno trikrat manj. Končni rezultat se pokaže šele po mesecih — in tam razlika ni bila pomembna.
HBOT ni univerzalna rešitev in ne nadomesti dobre kirurške tehnike. Je lahko dodatna podpora za tiste, ki si želijo mirnejšega okrevanja, ali pri katerih je preživetje presadkov manj predvidljivo. Če se prepoznate v teh okvirjih, je pogovor s specialistom smiseln korak.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Fan ZX, Gan Y, Qu Q, Wang J, Lunan Y, Liu B, Chen R, Hu ZQ, Miao Y. The effect of hyperbaric oxygen therapy combined with hair transplantation surgery for the treatment of alopecia. J Cosmet Dermatol. 2021;20(3):917–921. doi:10.1111/jocd.13665
- Giardiello F, De Medeiros Quirino L, Brigante R, Chumak M. Hyperbaric oxygen therapy for enhanced postoperative recovery in hair transplantation. Cureus. 2025;17(12):e99635. doi:10.7759/cureus.99635
- Sahan A, Simsek G, Akyurek ME, Kucun MK, Erol SS, Arslan S. Hyperbaric oxygen exposure during the holding phase modulates early apoptotic signaling in hair grafts: a molecular pilot study. Clin Cosmet Investig Dermatol. 2026;19:604164. doi:10.2147/CCID.S604164
- Lee HY, Lee JY, Kim SC, Lee Y. Preliminary effects of hyperbaric oxygen therapy on hair follicle characteristics in healthy subjects. Bioengineering (Basel). 2026;13(2):240. doi:10.3390/bioengineering13020240
- Parnis J, Magrin AMF, Hassan H. The role, safety, and efficacy of hyperbaric oxygen therapy in aesthetic practice — an evidence-based review. J Cosmet Dermatol. 2024;23(6):1940–1955. doi:10.1111/jocd.16228
- Mortada H, González JE, Husseiny YM, Al Jabbar I, Sultan F, Alrobaiea S, Neel OF. Efficacy of hyperbaric oxygen therapy as an adjunct in aesthetic surgery: a systematic review and meta-analysis of postoperative outcomes and complications. Aesthetic Plast Surg. 2025;49(9):2498–2512. doi:10.1007/s00266-025-04728-9
- Kato H, Kinoshita K, Saito N, Kanayama K, Mori M, Asahi N, Sunaga A, Yoshizato K, Itami S, Yoshimura K. The effects of ischemia and hyperoxygenation on hair growth and cycle. Organogenesis. 2020;16(3):83–94. doi:10.1080/15476278.2020.1794271
- Thom SR. Hyperbaric oxygen: its mechanisms and efficacy. Plast Reconstr Surg. 2011;127(Suppl 1):131S–141S. doi:10.1097/PRS.0b013e3181fbe2bf
- Jones SR, Carpin KM, Woodward SM, Khiabani KT, Stephenson LL, Wang WZ, Zamboni WA. Hyperbaric oxygen inhibits ischemia–reperfusion–induced neutrophil CD18 polarization by a nitric oxide mechanism. Plast Reconstr Surg. 2010;126(2):403–411. doi:10.1097/PRS.0b013e3181df64a5
- Hachmo Y, Hadanny A, Mendelovic S, et al. The effect of hyperbaric oxygen therapy on the pathophysiology of skin aging: a prospective clinical trial. Aging (Albany NY). 2021;13(22):24500–24510. doi:10.18632/aging.203701
- Stenn KS, Paus R. Controls of hair follicle cycling. Physiol Rev. 2001;81(1):449–494. doi:10.1152/physrev.2001.81.1.449
- Weaver LK, ur. Hyperbaric Oxygen Therapy Indications. 13. izd. North Palm Beach (FL): Best Publishing Company; 2014. UHMS — seznam indikacij
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.




