Pri nenadni senzorinevralni izgubi sluha je hiperbarična kisikova terapija uradno priznana dopolnilna obravnava. Sistematična pregleda iz let 2025 in 2026 sta dokaze za uporabo v prvem mesecu še okrepila.
- Nenadna senzorinevralna izguba sluha pomeni upad za vsaj 30 decibelov pri treh zaporednih frekvencah v 72 urah (Chandrasekhar in sod., 2019).
- Nenadna izguba sluha je ena redkih indikacij, pri katerih hiperbarična kisikova terapija ni raziskovalna uporaba, temveč uradno priznana obravnava ameriškega in evropskega strokovnega združenja (UHMS, 2011; Mathieu in sod., 2017).
- Sistematični pregled iz decembra 2025 navaja zmerno zanesljive dokaze za uporabo v prvih 30 dneh po nastopu težav (Newth in sod., 2025).
Kaj boste izvedeli
- Kaj se zgodi ob nenadni izgubi sluha
- Zakaj je polž tako odvisen od kisika
- Sklep, ki se je po desetletju spremenil
- Dvajset raziskav in ena smer
- Nova smer: blokada živčevja v vratu
- Kje se korist kaže najmočneje
- Kako terapija poteka
- Kaj ostaja odprto
- Katerim bolnikom bi lahko hiperbarična kisikova terapija najbolj koristila
Zjutraj vzamete telefon in ga prislonite k desnemu ušesu. Glas na drugi strani je nenavadno oddaljen, kot skozi steno. Zamenjate uho in svet se vrne. Ušesa niste udarili. Nič vas ne boli.
Mirnost je pri tem najbolj varljiva. Na začetku se nenadna izguba sluha pogosto zdi kot zamašeno uho. Ušesno maslo počaka. Okvara notranjega ušesa ne.
Zdravniki jo opredelijo natančno: sluh pade za vsaj 30 decibelov pri treh zaporednih frekvencah, in to v 72 urah ali manj. Prizadeto je običajno eno uho. Pri približno devetih od desetih bolnikov vzroka kljub obravnavi ne najdejo (Chandrasekhar in sod., 2019).
V tej negotovosti je skrita dobra novica. Kadar vzrok ni znan, obravnava cilja na tisto, kar je mogoče podpreti — oskrbo notranjega ušesa s kisikom. Tam ima svoje mesto hiperbarična kisikova terapija (HBOT).
Viri: Newth in sod. (2025); Chandrasekhar in sod. (2019).
Zakaj je polž tako odvisen od kisika
Polž, po latinsko kohlea, leži v notranjem ušesu. V njem stojijo čutnice z drobnimi laski. Te so prevajalke: zvočno valovanje pretvorijo v jezik, ki ga možgani razumejo.
Ta prevod poteka na skrbno zavarovanem mestu. Polž je vzidan v najtrdnejšo kost lobanje. Kri mu prinaša ena sama končna arterija, labirintna arterija. Nadomestne poti skorajda ni (Olex-Zarychta, 2020).
Do samih čutnic v Cortijevem organu neposredne žile sploh ne segajo. Kisik mora do njih potovati z razpršitvijo, skozi tekočino perilimfo. Pot je kratka, a nima rezerve.
Ena sama končna arterija
Notranje uho oskrbuje labirintna arterija, končna veja brez prave rezerve. Dotok krvi v ta organ je zato omejen. Motnja v mikroobtoku je ena najpogosteje navedenih razlag za nenadno izgubo sluha (Olex-Zarychta, 2020).
Kisik, raztopljen v plazmi
Po Henryjevem zakonu se ob višjem tlaku v tekočini raztopi več plina, kot ogljikov dioksid v gazirani pijači. Plazma, tekoči del krvi, tako nosi mnogokrat več kisika in ga prinese tudi tja, kamor rdeče krvničke slabo prodrejo (Hadanny in Efrati, 2020).
Več kisika v perilimfi
Pri bolnikih z nenadno izgubo sluha so v perilimfi izmerili nižjo napetost kisika. Pod hiperbaričnimi pogoji je ta po poročilu avtorjev narasla za 450 odstotkov (Olex-Zarychta, 2020).
Čutnice z visoko porabo
Čutnice v polžu porabijo veliko kisika in slabo prenašajo pomanjkanje. Ob več kisika v krvi se zviša tudi napetost, ki poganja pretvorbo zvoka (Olex-Zarychta, 2020).
Nenadna izguba sluha je ena od uradno priznanih indikacij ameriškega združenja UHMS, kamor je bila uvrščena oktobra 2011, in evropskega odbora ECHM. Ne gre za raziskovalno uporabo zunaj priznanih indikacij. Podoben status imajo denimo težavne rane pri diabetičnem stopalu; pregled celotnega seznama prinaša vodnik po indikacijah s priporočilom ECHM.
Sklep, ki se je po desetletju spremenil
Cochranov sistematični pregled je pri tem stanju dolgo veljal za najstrožjo sodbo. Združil je sedem randomiziranih raziskav z 392 udeleženci.
Rezultat je bil spodbuden: verjetnost, da se sluh povrne vsaj za četrtino izgube, je bila ob dodani hiperbarični kisikovi terapiji za slabi dve petini večja. Povprečni slušni prag se je izboljšal za 15,6 decibela več kot v primerjalnih skupinah.
Takratni sklep je bil zadržan. Raziskave so označili za majhne in na splošno skromne kakovosti, klinični pomen učinka pa za nejasen (Bennett in sod., 2022). Iskanje virov za ta pregled je segalo v maj 2012.
Ista raziskovalna skupina je nato iskanje razširila do februarja 2023. Rezultate je objavila decembra 2025 in prišla do drugačnega zaključka.
Ta podatek pove, koliko pogosteje se je izboljšanje pojavilo v eni skupini kot v drugi, ne pa, koliko sluha pridobi posamezni bolnik.
Bolj otipljiv je izračun iz Cochranovega pregleda. Da bi en bolnik dosegel dodatno dober izid, je bilo treba zdraviti približno pet bolnikov (Bennett in sod., 2022).
Dvajset raziskav in ena smer
V reviji The Laryngoscope je izšel doslej največji pregled tega vprašanja. Zajel je 20 raziskav, od tega 16 randomiziranih. Primerjal je 1.087 bolnikov, ki so prejeli hiperbarično kisikovo terapijo, s 600 bolniki, ki so prejeli le zdravila.
Obeti za okrevanje sluha so bili ob dodani terapiji približno dva in polkrat višji kot ob samih zdravilih (Alter in sod., 2026).
Podobno sliko je dala starejša analiza 19 raziskav z 2.401 bolnikom. Popolno okrevanje sluha je bilo ob dodani terapiji pogostejše, obeti zanj so bili za dobre tri petine višji. Korist je bila izrazitejša pri treh skupinah bolnikov: pri hudi do zelo hudi začetni izgubi, pri reševalni obravnavi in pri daljšem skupnem času terapije (Rhee in sod., 2018).
Sedemintridesetletni bolnik je imel nenadno izgubo sluha na obeh ušesih. Prejel je prednizolon, nato še tri injekcije metilprednizolona v srednje uho.
Sluh se je le delno popravil. Prag je ostal pri 60 decibelih desno in 53 levo, kar je za pogovor premalo.
Šestintrideseti dan so dodali hiperbarično kisikovo terapijo pri dveh atmosferah, 90 minut na sejo. Načrtovanih je bilo deset sej.
Po tretji seji je prag padel na 20 decibelov desno in 30 levo, šumenje je izginilo. Preostalih sedem sej niso izvedli. Po treh mesecih je bil sluh 22 oziroma 20 decibelov (Imsuwansri in sod., 2012).
Pri posamezniku po opozorilu avtorjev ni mogoče izključiti spontanega okrevanja, in tak primer ne napoveduje izida pri drugih bolnikih.
Nova smer: blokada živčevja v vratu
Avgusta 2026 so raziskovalci iz tajvanske bolnišnice Chang Gung objavili raziskavo, ki gre korak dlje. Vprašali so se, ali bi poleg kisika pomagalo še sprostiti žile, ki polža oskrbujejo.
Zvezdasti ganglij je vozel živčnih celic v spodnjem delu vratu. Pripada simpatičnemu živčevju, ki med drugim uravnava krčenje žil. Zdravnik ga z lokalnim anestetikom začasno utiša.
Predstavljajte si namakanje vrta z vrtno cevjo. Pomembni sta dve stvari: da cevi niso stisnjene in da je v njih dovolj vode. Blokada naj bi poskrbela za prvo, kisik pod tlakom za drugo.
Ta kombinacija je nekaj drugega kot hiperbarična terapija sama. Dodajanje blokade zvezdastega ganglija je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS ali ECHM.
Razlika med obema ravnema dokazov je velika. Za kisik ob kortikosteroidih govorijo randomizirane raziskave in smernice. Dodatno blokado zaenkrat podpira le ena majhna raziskava brez naključne razporeditve bolnikov.
Kje se korist kaže najmočneje
Raziskave se ujemajo v pomembni točki: učinek ni pri vseh bolnikih enak.
Dvanajstletna deklica je od petega leta slišala le z levim ušesom. Po okužbi s covidom-19 je nenadoma oglušela še na to, edino uho.
Prejela je deksametazon v žilo in nato prednizolon skozi usta. Ponovna meritev po končanem zdravljenju ni pokazala izboljšanja.
Sledila je reševalna obravnava: šest injekcij deksametazona v srednje uho in petnajst sej hiperbarične kisikove terapije pri dveh atmosferah, 90 minut kisika na sejo.
Povprečni slušni prag se je s 103,8 decibela vrnil na 67,5 decibela. To je blizu stanja, kakršno je imela pred tem dogodkom (Lee in sod., 2024).
Ker sta bila oba postopka izvedena hkrati, izboljšanja ni mogoče pripisati le kisiku. Primer kaže, kako se reševalna obravnava uporablja v praksi.
Kako terapija poteka
Protokol ni prepuščen presoji posameznega izvajalca. Ameriško združenje UHMS ga je ob uvrstitvi te indikacije opisalo razmeroma natančno.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2,0–2,5 ATA, torej dvakratnik do dva in polkratnik tlaka na morski gladini |
| Vdihavani plin | medicinski kisik, 100 odstotkov |
| Trajanje seje | 60–90 minut |
| Pogostost | enkrat dnevno |
| Število sej | 10–20, s pregledom poteka po dvajsetih |
| Izbor bolnikov | zmerna do zelo huda izguba, 41 decibelov ali več, v prvih 14 dneh |
| Sočasno zdravljenje | kortikosteroidi, kadar zanje ni zadržkov |
Vir: UHMS, indikacija številka 14 (2011).
Rezultatov raziskave pri 2,4 atmosfere ni mogoče prenesti na obravnavo v napravi z bistveno nižjim tlakom ali brez medicinskega kisika. Razliko med medicinsko in sprostitveno rabo komore podrobneje opisuje članek o kisikovi komori.
Pomembna je tudi izvedba. Spremembe tlaka se čutijo v ušesih, zato sta potrebna predhodni pregled in sprotno spremljanje. Tudi iz tega razloga obravnava sodi v roke usposobljene ekipe.
Kaj ostaja odprto
Dokazi so pri tej indikaciji nenavadno urejeni, nekaj vprašanj pa ostaja odprtih in ta so zdaj v ospredju raziskovanja.
Protokol še ni poenoten. Raziskave so uporabljale od dve do dve in pol atmosfere, seje od 60 do 90 minut in od pet do dvajset ponovitev. Krovni pregled devetih sistematičnih pregledov je kakovost dela starejše literature ocenil kot nizko (Xie in sod., 2024). Največji pregled zato poziva k poenotenju protokolov in poročanja (Alter in sod., 2026).
Kdaj je prepozno, je znano le približno. ECHM uporabe po šestih mesecih ne priporoča (Mathieu in sod., 2017). V tajvanski kohorti je bil odziv po 27 dneh slab ali ga ni bilo (Chin in sod., 2026). Pri kroničnem poteku in šumenju koristi niso našli (Bennett in sod., 2022). Natančnejšo mejo bodo določile prihodnje raziskave.
Ali blokada zvezdastega ganglija kaj doda, še ni znano. V tajvanski raziskavi ni bilo skupine, ki bi prejela kisik brez blokade. Za zanesljiv odgovor bi bilo po oceni avtorjev potrebnih približno 38 bolnikov na skupino; takšna randomizirana raziskava je naslednji korak (Chang in sod., 2026).
Katerim bolnikom bi lahko hiperbarična kisikova terapija najbolj koristila?
Odgovor ni enak za vse. V raziskavah se je korist najbolj dosledno pokazala v petih položajih.
- Kdor pride zgodaj. V prvem tednu ali dveh je bila razlika v raziskavah največja. Če vam je sluh nenadoma upadel, je pregled pri specialistu za ušesa, nos in grlo stvar istega dne, ne naslednjega tedna.
- Kdor je izgubil veliko. Pri hudi do zelo hudi začetni izgubi je bila korist v več analizah izrazitejša kot pri blažji (Rhee in sod., 2018; Chin in sod., 2026).
- Kdor se na zdravila ni zadovoljivo odzval. Smernice AAO-HNSF navajajo dopolnilno obravnavo v prvem mesecu po nastopu težav, tudi kadar kortikosteroidi niso zadostovali. Ob nepopolnem okrevanju priporočajo še injekcije kortikosteroida v srednje uho, od drugega do šestega tedna (Chandrasekhar in sod., 2019).
- Pri pridruženih žilnih dejavnikih. Bolniki s sladkorno boleznijo so v eni raziskavi pokazali izrazitejši pridobitek, čeprav na majhnem vzorcu (Choi in sod., 2024).
- Ob rednem predpisanem zdravljenju. Obravnava se zdravilom v raziskavah vedno dodaja. Nikoli jih ne nadomešča in nikoli ne odloži pregleda.
Na posvet prinesite datum, ko so se težave začele, izvid meritve sluha in podatke o dosedanjem zdravljenju. S temi podatki specialist presodi, ali je dopolnilna obravnava za vas smiselna. Kako poteka obravnava v OxySphere, je opisano po korakih na strani o poteku terapije.
Kakšen je status te obravnave po mednarodnih smernicah?
Združenje UHMS jo je med uradne indikacije uvrstilo oktobra 2011. Evropski odbor ECHM ji je dodelil priporočilo tipa 1 pri ravni dokazov B. Smernice AAO-HNSF iz leta 2019 jo navajajo kot možnost ob kortikosteroidih v prvih dveh tednih in kot reševalno obravnavo do enega meseca po nastopu težav.
Kateri tlak in koliko sej so navajale referenčne raziskave?
Opis protokola pri UHMS navaja 100-odstotni kisik pri 2,0 do 2,5 atmosfere, 90 minut dnevno, od deset do dvajset sej. V tajvanski raziskavi iz leta 2026 so uporabili 2,4 atmosfere, 60 minut in deset sej.
Kaj pomenijo »dva in polkrat višji obeti« iz največjega pregleda?
Obeti primerjajo verjetnost izida med dvema skupinama. Vrednost 2,61 v največjem pregledu pomeni, da so bili obeti za okrevanje sluha v skupini z dodano terapijo približno dva in polkrat višji kot v primerjalni skupini. Ne pove pa, kolikšen delež sluha posameznik pridobi.
Katere raziskave so preučevale čas začetka terapije?
Retrospektivna kohorta iz leta 2026 je pokazala izrazito boljši odziv pri začetku v prvih dvanajstih dneh po diagnozi (Chin in sod., 2026). Kohorta iz leta 2025 je čas začetka opredelila kot najzanesljivejši napovednik pridobitka sluha, neodvisno od začetne stopnje izgube (Zhang in sod., 2025).
Kaj ostane na koncu
Pri nenadni izgubi sluha hiperbarična kisikova terapija ne temelji na obetih, temveč na smernicah. Randomizirane raziskave, sistematični pregledi in dve mednarodni strokovni telesi jo uvrščajo med dopolnilne obravnave, ki jih velja začeti v prvem mesecu. Pregled iz leta 2025 je te dokaze po desetletju previdnosti še okrepil.
Kljub temu ni univerzalna rešitev. Uporablja se kot dodatek k zdravilom in ne namesto njih, dokazi pa jo podpirajo le v ozkem časovnem oknu — pri kroničnem poteku koristi niso našli. Prvi korak ob nenadnem upadu sluha je zato vedno takojšen zdravniški pregled.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Chandrasekhar SS, Tsai Do BS, Schwartz SR, et al. Clinical Practice Guideline: Sudden Hearing Loss (Update). Otolaryngol Head Neck Surg. 2019;161(1_suppl):S1–S45. doi:10.1177/0194599819859885
- Undersea and Hyperbaric Medical Society. Idiopathic Sudden Sensorineural Hearing Loss — approved indication no. 14 (8 October 2011). uhms.org
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. PMID: 28357821
- Bennett MH, Kertesz T, Perleth M, Yeung P, Lehm JP. Hyperbaric oxygen for idiopathic sudden sensorineural hearing loss and tinnitus. Cochrane Database Syst Rev. 2022;(3):CD004739. doi:10.1002/14651858.CD004739.pub4
- Newth A, Perleth M, Sherlock S, Romero L, Bennett MH. Hyperbaric oxygen therapy for acute idiopathic sudden sensorineural hearing loss; a systematic review with meta-analysis. Diving Hyperb Med. 2025;55(4):398–406. doi:10.28920/dhm55.4.398-406
- Alter IL, Hamiter M, Han J, Leu C-S, Usseglio J, Lalwani AK. Hyperbaric Oxygen and Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Systematic Review and Meta-Analysis. Laryngoscope. 2026;136(1):91–101. doi:10.1002/lary.32472
- Joshua TG, Ayub A, Wijesinghe P, Nunez DA. Hyperbaric Oxygen Therapy for Patients With Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA Otolaryngol Head Neck Surg. 2022;148(1):5–11. doi:10.1001/jamaoto.2021.2685
- Rhee TM, Hwang D, Lee JS, Park J, Lee JM. Addition of Hyperbaric Oxygen Therapy vs Medical Therapy Alone for Idiopathic Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA Otolaryngol Head Neck Surg. 2018;144(12):1153–1161. doi:10.1001/jamaoto.2018.2133
- Chin C-S, Chen Y-W, Lee T-Y, Wu M-F. Hyperbaric Oxygen Therapy for Idiopathic Sudden Sensorineural Hearing Loss: Factors Affecting Benefits of Earlier Start and Longer Treatment Duration. Diagnostics. 2026;16(4):556. doi:10.3390/diagnostics16040556
- Zhang B-Y, Tsai T-Y, Chan K-C. Optimising Early Intervention: A Retrospective Study on the Role of Hyperbaric Oxygen Therapy in Enhancing Hearing Recovery for Sudden Sensorineural Hearing Loss. Clin Otolaryngol. 2025;50(6):987–994. doi:10.1111/coa.70004
- Choi Y, Han SJ, Kim SK, et al. The therapeutic effect of hyperbaric oxygen therapy in patients with severe to profound idiopathic sudden sensorineural hearing loss. Sci Rep. 2024;14:3321. doi:10.1038/s41598-024-53978-1
- Chang G-H, Wong C-H, Lee A-T, Cheng Y-C, Liu W-C. Stellate Ganglion Block Combined with Hyperbaric Oxygen Therapy for Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Retrospective Three-Arm Study. Life. 2026;16(8):1349. doi:10.3390/life16081349
- Xie H, Liu X, Xu X, Lei Q, Jin X, Deng X. Efficacy of hyperbaric oxygen therapy in treating sudden sensorineural hearing loss: an umbrella review. Front Neurol. 2024;15:1453055. doi:10.3389/fneur.2024.1453055
- Olex-Zarychta D. Hyperbaric Oxygenation as Adjunctive Therapy in the Treatment of Sudden Sensorineural Hearing Loss. Int J Mol Sci. 2020;21(22):8588. doi:10.3390/ijms21228588
- Imsuwansri T, Poonsap P, Snidvongs K. Hyperbaric Oxygen Therapy for Sudden Sensorineural Hearing Loss after Failure from Oral and Intratympanic Corticosteroid. Clin Exp Otorhinolaryngol. 2012;5(Suppl 1):S99–S102. doi:10.3342/ceo.2012.5.S1.S99
- Lee GM, Kim SJ, Kwek JWM, Chan CY. Hyperbaric oxygen therapy for sudden hearing loss in enlarged vestibular aqueduct syndrome: A case report and review of literature. Proc Singapore Healthc. 2024;33. doi:10.1177/20101058241230181
- Hadanny A, Efrati S. The Hyperoxic-Hypoxic Paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
