Kronična rana se pogosto ne zapre, ker tkivu ob njej manjka kisika. Hiperbarična kisikova terapija je pri nekaterih težavnih ranah priznan način zdravljenja, napredek pa se navadno pokaže šele po več tednih. Laserska kamera bi odziv tkiva lahko pokazala že po eni seji.
- V Lyonu so šestim bolnikom s trdovratnimi ranami z laserjem izmerili pretok krvi tik pred sejo v komori in takoj po njej. Po sejah se je pretok povečal, največ tam, kjer se rana zapira (Abrard in sod., 2026).
- Pri petih od šestih bolnikov se je rana ob terapiji in običajni oskrbi celila ugodno, pri šestem pa ne, zato so terapijo po 65 sejah končali.
- Meritev kisika ob rani (TcPO2) zdravnikom že danes pomaga presoditi, kdo se bo na terapijo verjetno odzval (Löndahl in sod., 2011).
Kaj boste prebrali
Že tretji mesec ista pot v ambulanto. Medicinska sestra odvije povoj, rano skrbno izmeri in jo znova povije, a rana je iz tedna v teden skoraj enako velika. Doma vas hči vpraša, ali je kaj bolje, vi pa le skomignete z rameni.
Rani, ki se ne zaceli v več tednih ali celo mesecih, zdravniki rečejo kronična. Pri nekaterih bolnikih k oskrbi rane dodajo še hiperbarično kisikovo terapijo (HBOT): bolnik v komori s povišanim tlakom diha čisti medicinski kisik.
Švedski raziskovalci so bolnike s sladkorno boleznijo in rano na stopalu z žrebom razdelili v dve skupini: ena je v komori dihala kisik, druga navaden zrak. Po letu dni se je rana zacelila pri dobri polovici bolnikov, ki so dihali kisik, v drugi skupini pa pri manj kot tretjini (Löndahl in sod., 2010).
Vendar se šele po več tednih pokaže, ali se rana na terapijo odziva. Dober vrtnar ne čaka, da rastlina ovene, ampak s prstom preveri, ali je voda prišla do korenin. Nekaj podobnega so v Lyonu poskusili z laserjem: izmerili so, kaj se v tkivu zgodi že ob posamezni seji.
Vir številk: Abrard in sod., 2026; Löndahl in sod., 2010.
Zakaj se rana ne zapre
Na prvi pogled je kronična rana težava kože. V resnici se težava pogosto skriva globlje, v drobnih žilah ob rani. Te so zožene ali poškodovane, zato do tkiva pride premalo krvi in z njo premalo kisika. Tako je lahko pri sladkorni bolezni, pri zoženih arterijah v nogah in pri boleznih, ki prizadenejo najdrobnejše žile (Abrard in sod., 2026).
Celjenje si lahko predstavljamo kot gradbišče, ki napreduje od roba rane proti sredini. Celice, ki gradijo novo kožo in drobne žile, za delo potrebujejo veliko kisika, tako kot zidarji potrebujejo material. Če ga ni dovolj, gradbišče obstane. Rana, ki dolgo ostane odprta, se lahko okuži, v najhujših primerih pa grozi amputacija.
V komori s povišanim tlakom se v krvi raztopi bistveno več kisika, podobno kot se v zaprti steklenici mineralne vode pod tlakom raztopi ogljikov dioksid. Takrat kisika ne prenašajo več samo rdeče krvničke, ampak se ga veliko raztopi tudi v plazmi, tekočem delu krvi.
Kisik potuje tudi s plazmo
Raztopljen kisik laže doseže tkivo ob rani, ki ga kri slabo oskrbuje.
Kri se preusmeri
Lyonski zdravniki omenjajo učinek Robina Hooda. Pod tlakom naj bi se del krvi iz dobro prekrvavljenih predelov preusmeril tja, kjer je primanjkuje, kot bi bogatim vzeli in dali revnim (Abrard in sod., 2026).
Rastejo nove žilice
Raziskave opisujejo, da terapija spodbudi nastajanje signalnih snovi, ki telesu sporočijo, naj zgradi nove drobne žile; ena od njih je VEGF. Rasti novih žilic pravimo angiogeneza (Abrard in sod., 2026).
Pri živalih se žilice ob kisiku zožijo
V poskusih na živalih so se drobne žile ob veliko kisika nekoliko zožile, v koži manj kot v mišicah (Smit in sod., 2018).
Ker se žilice ob kisiku lahko zožijo, večji pretok po seji ni samoumeven: več kisika v krvi še ne pomeni več krvi v tkivu. Pretok krvi in količina kisika v tkivu sta namreč dve različni stvari in ju merijo z različnima napravama.
Pretok v najdrobnejših žilicah (mikrocirkulacijo) lahko izmerijo z laserskim slikanjem (LSCI). Predstavljate si ga lahko kot nočno fotografijo ulice z dolgo osvetlitvijo. Parkirani avtomobili so na njej ostri, vozeči pa se zabrišejo v svetle sledi. Laser osvetli kožo, kamera pa posname odbito svetlobo: bolj ko je slika zabrisana, več krvnih celic se premika v žilicah tik pod površino kože.
Kamera se kože ne dotakne. Posname jo v nekaj sekundah, celotna meritev pa traja približno tri minute. Pokaže pretok v zgornji plasti kože, do globine približno tretjine milimetra (Abrard in sod., 2026).
Pot kisika do tkiv, kamor kri slabo pride, smo podrobneje opisali v članku o perfuziji tkiv, osnove terapije pa v članku Kako deluje hiperbarična kisikova terapija.
Pretok so izmerili pred sejo in po njej
Hiperbarični center bolnišnice Édouard-Herriot v Lyonu sprejema bolnike s širšega območja. Mest v komori ni veliko in zdravniki morajo dobro presoditi, komu jih namenijo. Vprašali so se, ali bi lahko že med terapijo izmerili, kako se odziva tkivo ob rani.
Preizkušali niso terapije: ameriško Društvo za podmorsko in hiperbarično medicino (UHMS) jo uradno priznava pri nekaterih težavnih ranah, na primer pri diabetičnem stopalu. Preizkušali so merjenje pretoka z laserjem, ki je za zdaj raziskovalno orodje.
Že pred sejo je bil pretok največji na robu rane, kjer gradbišče dela s polno paro in se rana zapira. Dno rane je bilo prekrvavljeno približno tako kot zdrava koža.
Po seji se je pretok povečal na vseh treh mestih. Na robu rane je bil porast skoraj trikrat večji kot na zdravi koži (Abrard in sod., 2026).
V prihodnje bi tako zdravnik morda že po nekaj sejah videl, ali se tkivo ob rani odziva, in mu ne bi bilo treba čakati več tednov. Centri z malo mesti v komori bi tako termine laže namenili bolnikom, ki se na terapijo odzivajo (Abrard in sod., 2026).
Bolnik, star 33 let, je imel rano na konici prsta na nogi zaradi Buergerjeve bolezni. Pri tej bolezni vnetje zapira žile v rokah in nogah, zato prsti dobijo premalo krvi.
Ker se rana ob običajnem zdravljenju ni zacelila, je začel prihajati na hiperbarično kisikovo terapijo. Med 30. in 33. sejo so mu pretok izmerili trikrat: po vsaki od teh sej se je znova povečal.
Celjenje je potekalo ugodno, skupaj pa je opravil 60 sej (Abrard in sod., 2026).
Pri večini bolnikov se je pretok na dnu rane, ki so ga merili pred sejo, med zdravljenjem postopno zmanjševal. Raziskovalci domnevajo, da se je umirjalo vnetje, ki rano sprva preplavi s krvjo, a to bodo morali še preveriti. Manjši pretok tako morda ni slab znak.
Bolnik, star 64 let, ima srpastocelično anemijo. Pri tej bolezni rdeče krvničke dobijo obliko srpa in se zatikajo v drobnih žilah.
Po amputaciji palca na roki je začel odmirati del kože, s katero so pokrili krn. Ko so mu pri 25. seji prvič izmerili pretok, je bil na dnu rane nizek, po vsaki naslednji spremljani seji pa se je povečal.
Rana se je celila ugodno, zdravljenje pa je obsegalo 53 sej (Abrard in sod., 2026).
Pri petih od šestih bolnikov, ki so opravili od 25 do 68 sej, je celjenje potekalo dobro.
Šestemu bolniku, staremu 47 let, so pretok prvič izmerili šele po 58 sejah. Pretok na dnu rane je bil že skoraj tak kot na zdravi koži in se po sejah skoraj ni več povečal, rana pa se ni celila. Zdravniki so terapijo po 65. seji končali.
Raziskava ni imela primerjalne skupine, zato ne pove, koliko je k celjenju prispeval kisik in koliko druga oskrba. Raziskovalci so predvsem želeli preveriti, ali lahko meritev vključijo v vsakdanje delo hiperbaričnega centra; to jim je uspelo pri vseh bolnikih.
Meritev kisika v koži že pomaga izbrati bolnike
Pretoka z laserjem v ambulantah še ne merijo redno, kisik ob rani pa v hiperbaričnih centrih merijo že vrsto let. Pri tej meritvi na kožo ob rani namestijo majhno tipalo, ki izmeri, koliko kisika pride do tkiva. Strokovno se imenuje transkutana oksimetrija (TcPO2). Deluje podobno kot merilnik vlage, ki ga vrtnar zapiči v zemljo.
O pomanjkanju kisika strokovnjaki govorijo, kadar je vrednost nižja od 40 mmHg; v teh enotah merimo tudi krvni tlak (Fife in sod., 2009).
Nizka vrednost na začetku pa še ne pomeni, da terapija za bolnika ne pride v poštev. Ameriški zdravniki so pregledali podatke 1144 bolnikov s sladkorno boleznijo in rano na nogi. Po terapiji se je stanje izboljšalo pri treh od štirih, nekaterim pa so se rane zacelile celo ob zelo nizkih vrednostih pred terapijo.
Celjenje je najbolje napovedala meritev kisika v koži, ki so jo opravili v komori, medtem ko je bolnik dihal kisik (Fife in sod., 2002).
Takšna meritev lahko pomaga izbrati tudi tlak. V Syracusu v ZDA kisik ob rani pri 2 ATA ni pri vseh bolnikih dosegel želene vrednosti. Pri štirih od desetih takšnih bolnikov so jo dosegli šele z višjim tlakom, 2,4 ATA (Heyboer in sod., 2018).
Pregled iz leta 2025 navaja, da meritev TcPO2 že na začetku zdravljenja loči bolnike, ki se na terapijo odzivajo, od tistih, ki se ne. Avtor to pojasnjuje z novimi žilicami: ko zrastejo, do kože ob rani pride več kisika (Clarke, 2025). Laserska kamera bi k temu lahko dodala še sliko pretoka po vsej rani.
O celjenju pri sladkorni bolezni smo pisali v članku o diabetičnem stopalu.
Kaj so izmerili drugi raziskovalci
Raziskave pri razjedah na goleni smo opisali v članku Venska razjeda in hiperbarična kisikova terapija.
Koliko sej so opravili bolniki v Lyonu?
Bolniki so opravili od 25 do 68 sej. Začetni cikel je obsegal 30 do 40 sej, o nadaljevanju pa je zdravnik odločal glede na celjenje rane (Abrard in sod., 2026).
| Kaj | V raziskavi iz Lyona |
|---|---|
| Tlak | 2,5 ATA, približno toliko kot 15 metrov pod morsko gladino |
| Dihanje | čisti medicinski kisik v večmestni komori |
| Pogostost | vsak drugi dan, ob delavnikih |
| Število sej | 30 do 40 v začetnem ciklu, skupaj od 25 do 68 |
| Meritev pretoka | tik pred izbranimi sejami in takoj po njih |
| Ob terapiji | običajna oskrba rane in zdravljenje osnovne bolezni |
V švedski raziskavi pri diabetičnem stopalu so bolniki opravili 40 sej, pet dni na teden (Löndahl in sod., 2010). O številu in pogostosti sej odloči zdravnik po pregledu.
Kaj ostaja odprto
Kakšen odziv pretoka napove zacelitev? Lyonski raziskovalci predlagajo raziskave, v katerih bi pretok pri vseh bolnikih merili ob istih, vnaprej določenih sejah. Tako bi lahko določili mejne vrednosti, po katerih bi zdravnik presodil, ali naj zdravljenje nadaljuje ali ga spremeni.
Kaj natančno pokaže laser? Laser meri pretok, tipalo TcPO2 pa kisik. Avtorji želijo ugotoviti, ali spremembe po seji pomenijo več krvi, več kisika ali boljšo porabo kisika v tkivu.
Kdaj bi laser lahko uporabljali redno? Preden postane meritev del vsakdanje obravnave, jo morajo potrditi večje raziskave. Ker traja le nekaj minut in se rane ne dotakne, jo je v delo hiperbaričnega centra razmeroma preprosto vključiti.
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
V raziskavah so sodelovali ljudje z ranami, ki se kljub prevezam in drugemu zdravljenju niso zacelile, pogosto zaradi slabše prekrvavitve. Morda v katerem od teh opisov prepoznate sebe ali bližnjega:
- rana na stopalu ob sladkorni bolezni se ne zapre že več kot tri mesece;
- na prstu se je ob bolezni žil, na primer Buergerjevi bolezni ali sistemski sklerozi, odprla rana ali je koža začela temneti;
- koža po operaciji ali amputaciji se ne prime in na robovih odmira;
- razjeda na goleni se kljub povijanju tedne ne zmanjša;
- mamo ali očeta že mesece spremljate na preveze in vidite, kako izgublja voljo.
V raziskavah je bil kisik vedno dodatek k oskrbi rane in zdravljenju osnovne bolezni, ne nadomestilo zanju. O terapiji se je torej smiselno pogovoriti z zdravnikom, ki rano zdravi.
Tri vprašanja za pogovor z zdravnikom
- Ali do moje rane pride dovolj kisika in ali so ga že izmerili?
- Kako je s prekrvavitvijo noge ali roke in ali jo je mogoče izboljšati?
- Bi lahko razmislili o hiperbarični kisikovi terapiji in kako bi spremljali odziv rane?
Rana, ki se mesece ne zapre, načne tudi voljo. Vsaka zgodba o celjenju pa se začne s pregledom, pri katerem zdravnik natančno ugotovi, kaj rani manjka. Kako poteka prvi pregled pri zdravniku za hiperbarično medicino, opisujemo v razdelku Kako poteka obravnava v OxySphere.
Pogosta vprašanja
Ali je kronična rana uradna indikacija za hiperbarično kisikovo terapijo?
Izbrane težavne rane, ki se ne celijo, na primer diabetično stopalo, so med uradnimi indikacijami UHMS. Ali vaša rana sodi mednje, presodi zdravnik po pregledu.
Kaj je lasersko slikanje mikrocirkulacije?
Pri tej meritvi laser osvetli kožo, kamera pa v nekaj sekundah posname, kako se kri pretaka po drobnih žilicah tik pod površino. Kože se ne dotakne (Abrard in sod., 2026).
Kateri protokol so uporabili v raziskavi iz Lyona?
Bolniki so na seje prihajali vsak drugi dan in v večmestni komori dihali čisti kisik pri 2,5 ATA. Začetni cikel je obsegal 30 do 40 sej, skupaj so jih opravili od 25 do 68.
Ali meritev z laserjem že uporabljajo pri odločanju o terapiji?
Še ne. Avtorji pišejo, da je za zdaj raziskovalno orodje, meritev TcPO2 pa zdravniki pri izbiri bolnikov že uporabljajo (Fife in sod., 2009).
Voda, ki pride do korenin
Pri izbranih težavnih ranah je hiperbarična kisikova terapija priznan dodatek k oskrbi. V švedski raziskavi z žrebom se je ob njej v letu dni zacelilo več ran kot ob dihanju zraka. Lyonska raziskava kaže, da bi odziv tkiva lahko videli že ob posamezni seji, ne šele po več tednih.
Terapija ne zaceli vsake rane in ne nadomesti oskrbe ali zdravljenja žil. Lasersko kamero so za zdaj preizkusili pri šestih bolnikih, meritev TcPO2 pa zdravniki pri izbiri že uporabljajo. Kdor ima rano, ki se mesece ne celi, lahko svojega zdravnika vpraša, ali bi terapija zanj prišla v poštev.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Abrard S, Brenac C, Jacquet L, Catella J, Joffre T. Laser speckle contrast imaging for assessment of cutaneous perfusion and treatment response during hyperbaric oxygen therapy in chronic wounds: a case series. Int Wound J. 2026;23(10):e71075. doi:10.1111/iwj.71075
- Löndahl M, Katzman P, Nilsson A, Hammarlund C. Hyperbaric oxygen therapy facilitates healing of chronic foot ulcers in patients with diabetes. Diabetes Care. 2010;33(5):998–1003. doi:10.2337/dc09-1754
- Löndahl M, Katzman P, Hammarlund C, Nilsson A, Landin-Olsson M. Relationship between ulcer healing after hyperbaric oxygen therapy and transcutaneous oximetry, toe blood pressure and ankle-brachial index in patients with diabetes and chronic foot ulcers. Diabetologia. 2011;54(1):65–68. doi:10.1007/s00125-010-1946-y
- Fife CE, Buyukcakir C, Otto GH, et al. The predictive value of transcutaneous oxygen tension measurement in diabetic lower extremity ulcers treated with hyperbaric oxygen therapy: a retrospective analysis of 1,144 patients. Wound Repair Regen. 2002;10(4):198–207. doi:10.1046/j.1524-475x.2002.10402.x
- Fife CE, Smart DR, Sheffield PJ, Hopf HW, Hawkins G, Clarke D. Transcutaneous oximetry in clinical practice: consensus statements from an expert panel based on evidence. Undersea Hyperb Med. 2009;36(1):43–53. PMID: 19341127
- Heyboer M, Byrne J, Pons P, Wolner E, Seargent S, Wojcik SM. Use of in-chamber transcutaneous oxygen measurement to determine optimal treatment pressure in patients undergoing hyperbaric oxygen therapy. Undersea Hyperb Med. 2018;45(4):389–394. PMID: 30241117
- Clarke RE. Transcutaneous oximetry optimizes clinical management and cost-effectiveness of diabetic foot ulcers treated with hyperbaric oxygen: a review of point-of-care vascular screening options. Undersea Hyperb Med. 2025;52(4):521–535. PMID: 41429030
- van Vuuren TM, Van Zandvoort C, Doganci S, et al. Prediction of venous wound healing with laser speckle imaging. Phlebology. 2017;32(10):658–664. doi:10.1177/0268355517718760
- Mennes OA, van Netten JJ, van Baal JG, Steenbergen W. Assessment of microcirculation in the diabetic foot with laser speckle contrast imaging. Physiol Meas. 2019;40(6):065002. doi:10.1088/1361-6579/ab2058
- Longobardi P, Hartwig V, Santarella L, et al. Potential markers of healing from near infrared spectroscopy imaging of venous leg ulcer: a randomized controlled clinical trial comparing conventional with hyperbaric oxygen treatment. Wound Repair Regen. 2020;28(6):856–866. doi:10.1111/wrr.12853
- Heyboer M, Kozminski AG, Pacelli LD, Wojcik SM. Pilot study: utility of long-wave infrared thermography as a correlate to transcutaneous oximetry for candidates of hyperbaric oxygen therapy. Wound Repair Regen. 2023;31(1):40–46. doi:10.1111/wrr.13052
- Smit B, Smulders YM, Eringa EC, et al. Effects of hyperoxia on vascular tone in animal models: systematic review and meta-analysis. Crit Care. 2018;22(1):189. doi:10.1186/s13054-018-2123-9
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
