Venska razjeda, ki se kljub kompresiji in rednim prevezam mesece ne zapre, ne ostane nujno odprta za vedno. V raziskavi iz Novega Sada se je v treh mesecih zacelilo 25 od 40 ran, kadar so običajni oskrbi dodali hiperbarično kisikovo terapijo, brez nje pa 12.
Pripravilo uredništvo OxySphere Medical na podlagi objavljenih raziskav · Posodobljeno: oktober 2026
- V srbsko raziskavo so vključili 80 bolnikov, ki se jim venska razjeda ob kompresiji ni dovolj manjšala, v skupine pa jih je razporedil žreb. Ko so oskrbi dodali kisik, se je v treh mesecih zacelilo 62,5 % ran, brez njega 30 % (Nikolić in sod., 2026).
- Bolečina se je pri bolnikih, ki so dihali kisik, v mesecu dni zmanjšala s 7,5 na 2,5 točke od 10. Pri vsakem drugem je bila rana že po 18 dneh za polovico manjša, brez kisika šele po 32.
- V nizozemski kliniki se je povsem ali skoraj povsem zaprlo 37 od 59 ran, ki so bile večinoma odprte že več mesecev (Lalieu in sod., 2021). Japonski žilni kirurgi opisujejo bolnike, ki se jim je zacelila razjeda, odprta tudi deset let (Suehiro in sod., 2021).
Kaj boste prebrali
Vsak torek in petek se odpravite v ambulanto. Sestra odvije povoj, očisti rano nad notranjim gležnjem in nogo znova povije. Poleti nosite dolge hlače, kopanje v morju odlagate že drugo leto, ponoči pa vas zbudi skeleča bolečina. Domači vas tolažijo, da se bo že zacelilo, a rana je odprta že osmi mesec.
Zdravniki takšni rani pravijo venska razjeda. Nastane, ko vene kri slabo vračajo proti srcu, in je med odprtimi ranami na nogah najpogostejša (Keohane in sod., 2023). Večina se jih ob kompresiji sčasoma zaceli, nekatere pa ostanejo odprte mesece ali leta. V članku predstavljamo raziskave o hiperbarični kisikovi terapiji (HBOT), pri kateri človek v komori s povišanim tlakom diha čisti kisik.
HBOT za venske razjede je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM. Preizkusili so jo tudi v randomizirani raziskavi, v kateri je bolnike v skupini razporedil žreb. Z dodanim kisikom se je v treh mesecih zacelilo več kot dvakrat toliko ran kot brez njega (Nikolić in sod., 2026).
Rano si lahko predstavljate kot vrt, ki ga nekdo zaliva skozi plastično folijo. Vode je dovolj, a do korenin ne pride. Okrog drobnih žilic ob rani se namreč nabere ovoj, ki kisiku zapira pot do celic. Raziskovalci preverjajo, ali bi več kisika, raztopljenega v krvi, lahko prišlo skozi to oviro.
Vir številk: Nikolić in sod., 2026; Lalieu in sod., 2021.
Zakaj se rana nad gležnjem tako dolgo ne zaceli
Kri iz nog se mora do srca vračati v hrib, proti težnosti. Pri tem ji pomagajo zaklopke v venah, ki delujejo kot nepovratni ventili v vodovodu, in mečna mišica, ki ob vsakem koraku stisne vene (Lalieu in sod., 2021). Ko zaklopke popustijo ali je vena zamašena, kri zastaja in tlak v venah goleni ostane previsok (Nikolić in sod., 2026).
Visok tlak raztegne drobne žilice v koži, skozi njihove stene pa začneta uhajati tekočina in beljakovina fibrin. Fibrin se okrog žilic nabere kot ovoj, ki kisiku oteži pot do celic. Tkivo ob rani tako ostane brez dovolj kisika in v njem se razvije vnetje.
Če ste se kdaj spraševali, ali ste rano premalo skrbno negovali, je odgovor pomirjujoč: vzrok je globlje. Celice, ki bi jo morale zapreti, delajo v tkivu s premalo kisika in sredi vnetja, ki ne ugasne.
Več o tem, kako se celjenje ustavi v vnetju, smo napisali v članku o tem, zakaj kronične rane za celjenje potrebujejo več kot le čas.
Zaklopke ne tesnijo
Ob vsakem koraku se del krvi vrne navzdol. Kompresija od zunaj pomaga, da vene kri hitreje vrnejo proti srcu, in ostaja temelj vsake oskrbe venske razjede (Lalieu in sod., 2021).
Ovoj okrog žilic
Fibrin, ki se nabere okrog drobnih žilic, deluje kot pregrada. Kisik skozi njo težje prehaja do celic, ki ga za celjenje potrebujejo največ (Lalieu in sod., 2021).
Vnetje se ne umiri
V tkivu s premalo kisika bele krvničke sproščajo vnetne snovi in encime. Ti sproti načenjajo novo tkivo, ki bi moralo rano zapreti (Nikolić in sod., 2026).
Kisik v plazmi
Tlak 2,4 ATA je skoraj dvainpolkrat višji od tlaka ob morski gladini. Pri njem se v krvni plazmi raztopi približno dvajsetkrat več kisika kot ob dihanju zraka. Tak kisik ne potrebuje rdečih krvničk in kot reševalno vozilo po stranskih ulicah lahko doseže tudi slabše oskrbljeno tkivo (Nikolić in sod., 2026).
Srbski raziskovalci so kisik ob rani tudi izmerili, s tipalom na koži, ki ga meri brez vboda. Pred terapijo je tipalo ob robu rane pokazalo 26 milimetrov živega srebra (mmHg), manj od običajnih 30 do 50.
Takoj po seji v komori je pokazalo 150 mmHg, skoraj šestkrat več. Mesec dni po začetku terapije je bilo kisika ob rani več kot na začetku tudi pred sejo, 78 mmHg. Avtorji to razlagajo kot trajnejše izboljšanje drobnega krvnega obtoka (Nikolić in sod., 2026). Pri bolnikih brez terapije v komori se vrednost skoraj ni spremenila.
37-letni moški je v restavraciji vsak dan delal po enajst ur stoje. Vensko razjedo na levi goleni je imel skoraj pet let, ob prvem pregledu je merila 68 kvadratnih centimetrov, približno kot dlan.
Po štirih tednih zdravljenja v bolnišnici je bilo z rano le malo bolje, dva meseca pozneje pa je bila občutno slabša. Ob ponovnem sprejemu je poleg kompresije in vaj za gleženj v šestih tednih opravil 28 sej pri 2,0 ATA, po eno uro. Tokrat se je rana povsem zacelila (Suehiro in sod., 2021).
V naslednjih letih se mu je razjeda še štirikrat odprla in ob vsakem novem krogu terapije v komori se je znova zaprla.
Kako kisik pod tlakom doseže tkiva, ki jih kri slabo oskrbuje, smo opisali v članku o perfuziji tkiv.
Raziskava, ki izstopa: 80 bolnikov iz Novega Sada
Žilni kirurgi Univerzitetnega kliničnega centra Vojvodine so se vprašali, ali kisik pod tlakom kaj spremeni pri ranah, ki se kljub dobri oskrbi ne celijo. Bolnike so vključevali od leta 2022 do konca leta 2024, rezultate pa objavili letos v reviji International Wound Journal.
Nikolić in sod. (2026): kisik ob kompresiji pri trdovratni venski razjedi
Vključili so 80 odraslih, ki so imeli vensko razjedo vsaj tri mesece, v povprečju osem mesecev in pol. Pred vključitvijo so imeli štiri tedne kompresijsko zdravljenje, rana pa se je v tem času zmanjšala za manj kot 30 %. Ultrazvok je pri vseh potrdil okvaro ven, arterije v nogi pa so bile dovolj prehodne.
Žreb jih je razdelil v dve enako veliki skupini. Vsi so nadaljevali običajno oskrbo s kompresijskim povojem in oblogami. Prva skupina je v mesecu dni opravila še 20 sej v komori, v kateri je bil tlak tolikšen kot 14 metrov pod morsko gladino (2,4 ATA).
Rane so merili ocenjevalci, ki niso vedeli, v kateri skupini je bolnik. Po 30 dneh so bile rane bolnikov, ki so dihali kisik, v povprečju manjše za 62 %, rane v drugi skupini pa za 42 %. Ob zadnjem pregledu je bila rana zaceljena pri 25 od 40 bolnikov iz prve skupine in pri 12 od 40 iz druge.
Popustila je tudi bolečina. Na lestvici od 0 do 10 so jo bolniki v prvi skupini pred terapijo ocenili s 7,5, ob koncu terapije pa z 2,5. Takšno oceno raziskovalci že uvrščajo med blago bolečino. V drugi skupini se je ocena znižala s 7,3 na 5,8.
Izboljšala se je tudi kakovost življenja. Na vsake tri bolnike, ki so prejeli kisik, se je do konca spremljanja zacelila ena rana več kot pri bolnikih brez kisika. Razlika je bila podobna pri bolnikih s sladkorno boleznijo in brez nje ter pri bolnikih, mlajših in starejših od 65 let.
Tudi rane, odprte že več kot leto dni, so se s kisikom v prvem mesecu zmanjšale za 59 %, brez njega za 36 % (Nikolić in sod., 2026).
Navidezne terapije v raziskavi ni bilo, ker komore v bolnišnici niso mogli nastaviti na skoraj običajen tlak. Bolniki so tako vedeli, v kateri skupini so, površino ran pa so ocenjevalci merili na fotografijah, posnetih vedno na enak način.
Za človeka, ki mesece hodi na preveze, to pomeni, da bi dodana terapija v komori lahko skrajšala čas do zaceljene kože. Pri razjedi na diabetičnem stopalu so dokazi še obsežnejši, opisali smo jih v članku o diabetičnem stopalu in hiperbarični kisikovi terapiji.
75-letna ženska je imela vensko razjedo na levi goleni skoraj deset let. Merila je 48 kvadratnih centimetrov in se v pol leta kompresijskega zdravljenja ni zmanjšala. Gleženj je imela tog, kar avtorji navajajo kot enega od razlogov, da se rana ni celila.
V bolnišnici je ob kompresiji in vajah za gibljivost gležnja opravila seje pri 2,0 ATA, pet na teden (Suehiro in sod., 2021). Rana se je povsem zacelila po 17 sejah, kar je bilo najmanj med vsemi bolniki japonske serije.
Podobne izide opisujejo tudi drugod po svetu
Srbska raziskava ni prva, ki je kisik pod tlakom preizkusila pri ranah na golenih. Na Švedskem so randomizirano raziskavo objavili že pred več kot tridesetimi leti.
V skupni analizi 11 raziskav s 617 bolniki so se rane ob kisiku in posegu na venah celile hitreje in manj bolele kot po samem posegu (Bai in sod., 2023).
Sistematični pregled šestih raziskav pri številu povsem zaceljenih ran ni našel zanesljive razlike (Keohane in sod., 2023). Avtorji to povezujejo z majhnimi in zelo različnimi raziskavami, površina ran pa se je s kisikom pomembno bolj zmanjšala.
65-letna ženska s sistemsko sklerozo, avtoimunsko boleznijo, ki zatrdi kožo in prizadene žile, je imela vensko razjedo na notranji strani leve goleni. Zaradi bolečin v rani in težkega dihanja ob naporu se je lahko premikala le še z vozičkom ali hojico. Imela je namreč tudi zvišan tlak v pljučnih žilah.
Po posegu na veni in sedmih mesecih oskrbe z oblogami in kožnim nadomestkom se je rana zmanjšala za največ 78 %. Zdravniki so menili, da so izčrpali vse možnosti.
Po posvetu s kardiologom in pulmologom je v petih tednih opravila 30 sej pri 2 ATA, po 90 minut, in nato nadaljevala oskrbo z oblogami. Aprila 2018, približno štiri mesece po zadnji seji, je bila rana povsem zaprta (Biney in sod., 2020).
Nočne bolečine, ki so ji prej kradle spanec, so izginile. Ženska, ki se je prej premikala z vozičkom, je zdaj kolesarila na sobnem kolesu in delala po pet do sedem ur na dan.
Koliko sej so opravili bolniki v raziskavah?
Bolniki so v raziskavah opravili od 20 do 30 sej, v posameznih primerih tudi več kot 60. ATA je enota za tlak, 1 ATA pa je tlak ob morski gladini. Terapija je bila v vseh raziskavah dodatek h kompresiji in oskrbi rane, ne njuna zamenjava.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2,4 ATA, kot 14 metrov pod morjem; drugod od 2,0 do 2,5 ATA |
| Trajanje seje | 90 minut kisika z dvema odmoroma, skupaj dve uri; drugod od 60 do 90 minut |
| Število sej | 20 v Novem Sadu, 30 v drugih raziskavah, okoli 43 v nizozemski kliniki |
| Pogostost | pet dni na teden; seje enkrat na dan so se obnesle bolje kot dvakrat na dan |
| Hkrati s terapijo | kompresija, čiščenje rane, obloge, dvigovanje nog in vaje za gleženj |
| Pogoji v nosilni raziskavi | dovolj prehodne arterije, rana do 20 cm², brez sveže venske tromboze |
| Neželeni učinki | blag pritisk v ušesu pri 3 od 40; prehodno slabši vid na daljavo pri 2 od 40 |
Protokol v tabeli je povzet po raziskavah, o številu in pogostosti sej pa odloča zdravnik ob pregledu.
Kaj ostaja odprto
Naslednji korak je že začrtan. Avtorji iz Vojvodine predlagajo večje raziskave v več centrih, v katerih bi primerjalna skupina prejemala navidezno terapijo. Tako bi lahko natančneje ločili učinek kisika od pričakovanj, kar je pomembno predvsem pri oceni bolečine.
Kako dolgo rana ostane zaprta. Bolnike so spremljali tri mesece, venske razjede pa se pogosto ponovijo, zato avtorji predlagajo spremljanje vsaj leto dni (Nikolić in sod., 2026).
Vzrok v venah je pri mnogih bolnikih mogoče odpraviti s posegom. V britanski raziskavi EVRA se je rana po zgodnjem posegu zacelila skoraj mesec prej kot ob odloženem (Gohel in sod., 2018). Ti bolniki so bili v prvem letu tudi dlje brez rane.
Tudi večje rane. V raziskavo niso vključili ran, večjih od 20 cm², avtorji pa jih navajajo kot naslednjo skupino za preučevanje. Japonska serija je vključila rane, velike do 68 cm², in zacelile so se vse (Suehiro in sod., 2021).
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
V raziskave so vključili odrasle z vensko razjedo, ki so bili že v oskrbi ambulante za rane ali žilnega kirurga. Morda v katerem od teh opisov prepoznate sebe ali bližnjega:
- rana nad gležnjem je odprta več kot tri mesece, čeprav redno hodite na preveze;
- nosite kompresijski povoj ali nogavico, rana pa se v mesecu dni skoraj ne zmanjša;
- vene na nogah so vam že pregledali z ultrazvokom, arterije pa so dovolj prehodne;
- rana boli in vas ponoči budi;
- pri mami, očetu ali partnerju opažate, da se zaradi rane umika in nerad gre od doma;
- približno mesec dni lahko vsak delavnik pridete na terapijo.
Tri vprašanja za pogovor z zdravnikom, ki zdravi vašo rano
- Ali so mi izmerili gleženjski indeks, ki pokaže, kako prehodne so arterije v nogi?
- Ali bi bil zame primeren poseg na venah, ki odpravi vzrok rane?
- Za koliko se je rana zmanjšala v zadnjih štirih tednih?
Venska razjeda potrebuje potrpežljivo oskrbo, a z odprto rano ni treba živeti leta brez novega načrta. Če sebe ali bližnjega prepoznate v teh opisih, je smiseln pogovor s specialistom. Vsaka dobra zgodba o celjenju se začne pri zdravniku, ki rano že pozna, v ambulanti za rane, pri dermatologu ali žilnem kirurgu.
Zdravnik za hiperbarično medicino nato presodi, ali je terapija za vas primerna. Kaj se zgodi na prvem obisku, preberite v razdelku o tem, kako poteka obravnava v OxySphere.
Pogosta vprašanja
Ali je venska razjeda med uradnimi indikacijami za hiperbarično kisikovo terapijo?
Ni. Ameriško združenje UHMS in Evropski odbor za hiperbarično medicino (ECHM) je ne uvrščata med uradne indikacije, terapijo pri njej pa preučujejo v randomiziranih raziskavah. Med uradne indikacije sodijo nekatere druge težavne rane, na primer razjeda na diabetičnem stopalu.
Kateri protokol so uporabili v raziskavi iz Novega Sada?
Bolniki so v štirih tednih opravili 20 sej, od ponedeljka do petka. V komori so 90 minut dihali čisti kisik pri 2,4 ATA skozi posebno pokrivalo za glavo, po 30 in 60 minutah pa je sledil petminutni odmor z zrakom. Celotna seja je trajala dve uri.
Ali terapija v komori nadomesti kompresijo?
Ne. V vseh opisanih raziskavah so bolniki kompresijo in oskrbo rane nadaljevali, kisik so jim dodali. Kompresija in po potrebi poseg na venah ostajata temelj zdravljenja venske razjede (Gohel in sod., 2018).
Kakšna je razlika med kisikom v komori in kisikom na rani?
Pri hiperbarični kisikovi terapiji človek kisik vdihuje v komori s povišanim tlakom, kri pa ga raznese do tkiv. Lokalno kisikovo terapijo pa izvajajo z napravo ali oblogo, ki jo namestijo neposredno na rano. Gre za različna postopka, raziskave v tem članku pa so preučevale terapijo v komori.
Katere neželene učinke so opisali raziskovalci?
V srbski raziskavi so imeli trije od 40 bolnikov blag pritisk v ušesu, ki je izzvenel sam. Dva sta imela prehodno nekoliko slabši vid na daljavo, ki se je v šestih tednih popravil. Resnih zapletov ni bilo in nihče zaradi neželenih učinkov ni prekinil terapije.
Ko kisik pride skozi folijo
Celjenje venske razjede zastane, ker ovoj okrog drobnih žilic ne spusti dovolj kisika do tkiva. Ko so običajni oskrbi dodali hiperbarično kisikovo terapijo, se je v raziskavi iz Vojvodine zacelilo skoraj dve tretjini trdovratnih ran, brez nje manj kot tretjina. Tipalo ob rani je pokazalo, da je kisik prišel do tkiva, do katerega ga kri sama ni več prinesla.
Hiperbarična kisikova terapija ne odpravi okvare ven in ne nadomesti kompresije. Ljudem, pri katerih se rana kljub dobri oskrbi mesece ne celi, pa bi lahko pomenila dopolnilno možnost. O njej se je vredno pogovoriti z zdravnikom, ki rano zdravi, in z zdravnikom za hiperbarično medicino.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Nikolić D, Pasternak J, Manojlović V, Budinski S, Basta Nikolić M, Batinić N. Hyperbaric oxygen therapy for chronic venous leg ulcers: a prospective randomised controlled trial. Int Wound J. 2026;23(3):e70856. doi:10.1111/iwj.70856
- Thistlethwaite KR, Finlayson KJ, Cooper PD, et al. The effectiveness of hyperbaric oxygen therapy for healing chronic venous leg ulcers: a randomized, double-blind, placebo-controlled trial. Wound Repair Regen. 2018;26(4):324–331. doi:10.1111/wrr.12657
- Hammarlund C, Sundberg T. Hyperbaric oxygen reduced size of chronic leg ulcers: a randomized double-blind study. Plast Reconstr Surg. 1994;93(4):829–833. PMID: 8134442
- Longobardi P, Hartwig V, Santarella L, et al. Potential markers of healing from near infrared spectroscopy imaging of venous leg ulcer. A randomized controlled clinical trial comparing conventional with hyperbaric oxygen treatment. Wound Repair Regen. 2020;28(6):856–866. doi:10.1111/wrr.12853
- Lalieu RC, Akkerman I, van Hulst RA. Hyperbaric oxygen therapy for venous leg ulcers: a 6 year retrospective study of results of a single center. Front Med (Lausanne). 2021;8:671678. doi:10.3389/fmed.2021.671678
- Elsharnoby AM, El-Barbary AH, Eldeeb AE, Hassan HA. Resistant chronic venous leg ulcers: effect of adjuvant systemic hyperbaric oxygen therapy versus venous intervention alone. Int J Low Extrem Wounds. 2025;24(2):444–451. doi:10.1177/15347346221100891
- Keohane C, Westby D, Nolan FC, et al. Hyperbaric oxygen as an adjunct in the treatment of venous ulcers: a systematic review. Vasc Endovascular Surg. 2023;57(6):607–616. doi:10.1177/15385744231162924
- Bai Z, Wang H, Sun H, Cui L. Effect of hyperbaric oxygen therapy on the patients with venous leg ulcer: a systematic review and meta-analysis. Asian J Surg. 2023;46(10):4131–4137. doi:10.1016/j.asjsur.2023.01.068
- Suehiro K, Fujita M, Morikage N, et al. Hyperbaric oxygen therapy is an effective adjunctive therapy to manage treatment-resistant venous leg ulcers. Ann Vasc Dis. 2021;14(3):273–276. doi:10.3400/avd.cr.21-00030
- Biney I, Dudney T, Goldman M, et al. Successful use of hyperbaric oxygen as adjunctive therapy for a nonhealing venous ulcer in a patient with systemic sclerosis and pulmonary arterial hypertension: a case report and review of the literature. Case Rep Pulmonol. 2020;2020:4750375. doi:10.1155/2020/4750375
- Gohel MS, Heatley F, Liu X, et al. A randomized trial of early endovenous ablation in venous ulceration. N Engl J Med. 2018;378(22):2105–2114. doi:10.1056/NEJMoa1801214
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.




