Ožilje, ki ga je uničila sladkorna bolezen ali obsevanje, ni nujno izgubljeno za vedno. Raziskave opisujejo, da hiperbarična kisikova terapija spodbudi neovaskularizacijo, saj iz kostnega mozga sprosti celice, ki gradijo nove žilice. Rane na diabetičnem stopalu so se po njej zacelile pogosteje.
- Rana na diabetičnem stopalu, odprta že več kot tri mesece, se je v dvojno slepi raziskavi v enem letu zacelila pri 52 % bolnikov s terapijo. Ob navidezni terapiji se je zacelila pri 29 % (Löndahl in sod., 2010).
- Po 20 sejah pri 2,0 ATA je bilo v krvi osemkrat več celic CD34+, ki sodelujejo pri gradnji novih žil (Thom in sod., 2006).
- Rane pri sladkorni bolezni in pozne posledice obsevanja, pri katerih je rast novih žil osrednji mehanizem, sodijo med uradno priznane indikacije UHMS.
Rana na peti se zapira že pol leta. Vsaka kontrola se konča z istim stavkom: »Prekrvavitev je slaba.« Večja žila v nogi je zožena, drobne žilice okoli rane pa so propadle.
Mnogi bolniki slišijo to kot dokončno sodbo, saj se zdi, da je ožilje, ki je enkrat propadlo, izgubljeno za vedno. Telo pa zna zgraditi nove žilice in temu procesu pravimo neovaskularizacija. Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) raziskovalce zanima zato, ker bi ta proces lahko spodbudila tudi v tkivu, ki se samo ne obnovi več.
Na Švedskem so 94 bolnikov z rano na diabetičnem stopalu, odprto več kot tri mesece, naključno razdelili v dve skupini. Po letu dni se je rana zacelila več kot polovici bolnikov s terapijo in manj kot tretjini tistih, ki so v komori dihali zrak (Löndahl in sod., 2010). Razlika je bila največja devet mesecev po vključitvi, dolgo po zadnji seji.
Kaj se je dogajalo v tkivu, da se je celjenje nadaljevalo še mesece po tem, ko so bolniki komoro zapustili?
Vir številk: Thom in sod., Am J Physiol Heart Circ Physiol, 2006; Löndahl in sod., Diabetes Care, 2010.
Kako telo zgradi nove žile?
Nove žile nastajajo na dva načina. Pri angiogenezi zrastejo poganjki iz obstoječih žilic, pri vaskulogenezi pa jih gradijo celice, ki pripotujejo iz kostnega mozga.
Oba procesa sproži pomanjkanje kisika. V celici, ki ji primanjkuje kisika, se aktivira beljakovina HIF-1α. Ta poveča nastajanje rastnega dejavnika VEGF, ki žilnim celicam naroči, naj se delijo (Campochiaro, 2013).
Krvni obtok si lahko predstavljate kot cestno omrežje mesta. Ko se v soseski porušijo lokalne ceste, krpanje lukenj ne zadošča več, saj soseska potrebuje nove ulice. Telo ima zanje načrte in gradbeno ekipo, v dolgo prizadetem tkivu pa ekipi zmanjka materiala.
Ameriški kirurg Robert Marx je leta 1983 obsevano tkivo opisal s tremi primanjkljaji: v njem je premalo kisika, premalo celic in premalo žil. Takšno tkivo se samo ne obnovi.
Material za gradbišče
Za rast žile je nujna mreža kolagena, ki ob pomanjkanju kisika nastaja slabše. Pod tlakom pride kisik tudi do celic, ki jo gradijo (Leach in sod., 1998).
Signal iz nihanja kisika
Celica se ne odziva le na količino kisika, ampak tudi na njegovo nihanje. Ponavljajoče se seje lahko sprožijo iste signale za rast žil kot pomanjkanje kisika, kar avtorji imenujejo hiperoksično-hipoksični paradoks (Hadanny in Efrati, 2020).
Celice iz kostnega mozga
Že po eni seji pri 2,0 ATA je bilo v krvi dvakrat več celic CD34+. Sprostil jih je dušikov oksid v kostnem mozgu, pri miših brez encima zanj pa se niso sprostile (Thom in sod., 2006).
Pot do rane
Pri bolnikih s sladkorno boleznijo in trdovratnimi ranami na nogah so po terapiji v robovih ran našli več celic, ki gradijo žile, kot pred njo (Thom in sod., 2011).
Rane so se celile še mesece po zadnji seji
59-letni moški je imel po dolgotrajnem obsevanju na levi lopatici globoko rano, dolgo 20 in široko 10 centimetrov. Ob običajni oskrbi se dva meseca ni zacelila. Nato je opravil 40 sej pri 2,4 ATA, vsako po dve uri, v večmestni komori.
Med terapijo se je rana postopoma celila. Po treh mesecih je bilo njeno dno prekrito z zdravim novim tkivom in kirurgi so jo lahko zašili (Uzun in sod., 2013).
74-letni ženski so leta 1987 odstranili dojko in obsevali prsno steno. Od leta 2000 se ji je na obsevanem mestu vedno znova odpirala razjeda, ki se je sčasoma razvila v gnojni kanal z vnetjem rebra. Operacija ni prišla v poštev, ker je bila obsevana koža preveč krhka.
V enem letu je opravila 101 sejo po 60 minut pri 2,5 ATA. Po 86 sejah se je zaprla in se šest mesecev pozneje ni ponovila (Enomoto in sod., 2017).
Kje so raziskovalci izmerili nove žilice
Rast novega ožilja so raziskave spremljale tudi drugje, od obsevanega tkiva do erektilnih teles. HBOT za erektilno disfunkcijo je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Protokol v referenčnih raziskavah
Nove žile ne zrastejo po eni seji, čeprav se celice v krvi pomnožijo že po prvi. O številu in pogostosti sej odloča zdravnik ob pregledu.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2,0–2,5 ATA |
| Trajanje seje | 60–120 minut kisika (85 minut v raziskavi HODFU) |
| Pogostost sej | 5-krat na teden |
| Število sej | 20–40, pri zelo trdovratni rani po obsevanju tudi več kot 100 |
| Kdaj se pokaže učinek | celice v krvi po prvi seji, zaceljene rane še mesece po koncu terapije |
Kaj ostaja odprto
- Raziskovalci še iščejo najprimernejši odmerek, saj se je pri 2,5 ATA sprostilo do trikrat več celic kot pri 2,0 ATA (Heyboer in sod., 2014).
- Neposredno štetje žil v tkivu izhaja predvsem iz raziskav na živalih. Pri ljudeh pa je slikanje z magnetno resonanco že pokazalo bogatejše ožilje po terapiji (Hadanny in sod., 2018).
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Raziskave so največ dokazov zbrale pri ljudeh, pri katerih tkivo propada zaradi uničenega drobnega ožilja:
- pri rani na diabetičnem stopalu, ki se kljub dobri oskrbi ne zapre že več mesecev;
- kadar se rana ali razjeda odpre na obsevanem mestu, tudi več let po obsevanju;
- če operacija ni mogoča, ker je obsevana koža preveč krhka;
- pri moških z dolgotrajnimi težavami z erekcijo zaradi slabe prekrvavitve, kjer raziskave še potekajo.
Celjenje po takšni terapiji ni stvar enega tedna, saj potrebujejo žilice čas, da zrastejo.
Vsaka dobra zgodba o okrevanju se začne s pogovorom z zdravnikom, ki rano spremlja, in z zdravnikom hiperbarične medicine. Ta oceni, ali bi kisik pod tlakom lahko podprl rast novega ožilja. Kaj se zgodi na uvodnem pregledu, si lahko preberete na strani o tem, kako poteka obravnava.
Pogosta vprašanja
Ali je neovaskularizacija vedno koristna?
Ni. V očesu je rast novih žil pri boleznih, kot sta diabetična retinopatija in starostna degeneracija rumene pege, eden glavnih vzrokov za slabši vid (Campochiaro, 2013). Pri ranah in v obsevanem tkivu pa nove žilice tkivu prinesejo kisik, ki ga potrebuje za celjenje.
Koliko sej je bilo v raziskavah potrebnih?
Število celic, ki gradijo žile, se je v krvi podvojilo že po prvi seji, po dvajsetih pa je bilo osemkrat večje (Thom in sod., 2006). Raziskava o diabetičnem stopalu je uporabila 40 sej v osmih tednih.
Ali enak učinek doseže tudi dihanje kisika brez tlaka?
Pri obsevanih kuncih ga ni dosegel, saj se je število žilic povečalo le ob kisiku pod tlakom (Marx in sod., 1990).
Ali je neovaskularizacija uradna indikacija?
Neovaskularizacija je mehanizem, ne diagnoza. Med uradno priznane indikacije UHMS pa sodijo stanja, pri katerih je ta mehanizem pomemben, na primer rane pri sladkorni bolezni, ki se ne celijo, in pozne posledice obsevanja.
Nove ulice za sosesko, ki je ostala brez njih
Neovaskularizacija je počasna, a tkivu, ki je izgubilo drobno ožilje, ponudi pot nazaj. Raziskave opisujejo, da kisik pod tlakom gradbišču prinese material in sprosti celice, ki žile gradijo. Rane na diabetičnem stopalu so se v dvojno slepi raziskavi zacelile pogosteje kot ob dihanju zraka (Löndahl in sod., 2010).
Terapija ne nadomesti dobre oskrbe rane, odprtja zožene arterije ali kirurga in ni zdravilo za vse. Učinek pa ne mine z zadnjo sejo, saj je bila razlika v celjenju v švedski raziskavi največja šele po devetih mesecih.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Löndahl M, Katzman P, Nilsson A, Hammarlund C. Hyperbaric oxygen therapy facilitates healing of chronic foot ulcers in patients with diabetes. Diabetes Care. 2010;33(5):998–1003. doi:10.2337/dc09-1754
- Thom SR, Bhopale VM, Velazquez OC, Goldstein LJ, Thom LH, Buerk DG. Stem cell mobilization by hyperbaric oxygen. Am J Physiol Heart Circ Physiol. 2006;290(4):H1378–86. doi:10.1152/ajpheart.00888.2005
- Thom SR, Milovanova TN, Yang M, et al. Vasculogenic stem cell mobilization and wound recruitment in diabetic patients: increased cell number and intracellular regulatory protein content associated with hyperbaric oxygen therapy. Wound Repair Regen. 2011;19(2):149–61. doi:10.1111/j.1524-475X.2010.00660.x
- Heyboer M 3rd, Milovanova TN, Wojcik S, et al. CD34+/CD45-dim stem cell mobilization by hyperbaric oxygen – changes with oxygen dosage. Stem Cell Res. 2014;12(3):638–45. doi:10.1016/j.scr.2014.02.005
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
- Marx RE, Ehler WJ, Tayapongsak P, Pierce LW. Relationship of oxygen dose to angiogenesis induction in irradiated tissue. Am J Surg. 1990;160(5):519–24. doi:10.1016/s0002-9610(05)81019-0
- Marx RE. Osteoradionecrosis: a new concept of its pathophysiology. J Oral Maxillofac Surg. 1983;41(5):283–8. doi:10.1016/0278-2391(83)90294-x
- Leach RM, Rees PJ, Wilmshurst P. Hyperbaric oxygen therapy. BMJ. 1998;317(7166):1140–3. doi:10.1136/bmj.317.7166.1140
- Campochiaro PA. Ocular neovascularization. J Mol Med (Berl). 2013;91(3):311–21. doi:10.1007/s00109-013-0993-5
- Uzun G, Candas F, Mutluoglu M, Ay H. Successful treatment of soft tissue radionecrosis injury with hyperbaric oxygen therapy. BMJ Case Rep. 2013;2013:bcr2013009555. doi:10.1136/bcr-2013-009555
- Enomoto M, Yagishita K, Okuma K, et al. Hyperbaric oxygen therapy for a refractory skin ulcer after radical mastectomy and radiation therapy: a case report. J Med Case Rep. 2017;11(1):5. doi:10.1186/s13256-016-1168-0
- Hadanny A, Lang E, Copel L, et al. Hyperbaric oxygen can induce angiogenesis and recover erectile function. Int J Impot Res. 2018;30(6):292–9. doi:10.1038/s41443-018-0023-9
- Undersea and Hyperbaric Medical Society. Hyperbaric oxygen therapy indications, 15th edition (2024). uhms.org
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
