Pri nenadni senzorinevralni izgubi sluha je hiperbarična kisikova terapija uradno priznana dopolnilna obravnava. Sistematična pregleda iz let 2025 in 2026 sta dokaze za uporabo v prvem mesecu še okrepila.
- Nenadna senzorinevralna izguba sluha pomeni upad za vsaj 30 decibelov pri treh zaporednih frekvencah v 72 urah (Chandrasekhar in sod., 2019).
- To je eno redkih področij, kjer hiperbarična kisikova terapija ni raziskovalna uporaba: uvrščena je med uradne indikacije UHMS in ECHM (UHMS, 2011; Mathieu in sod., 2017).
- Sistematični pregled iz decembra 2025 navaja zmerno zanesljive dokaze za uporabo v prvih 30 dneh po nastopu težav (Newth in sod., 2025).
Kaj boste izvedeli
- Kaj se zgodi ob nenadni izgubi sluha
- Zakaj je polž tako odvisen od kisika
- Sklep, ki se je po desetletju spremenil
- Dvajset raziskav in ena smer
- Nova smer: blokada živčevja v vratu
- Kje se korist kaže najmočneje
- Kako terapija poteka
- Kaj raziskave še ne povedo do konca
- Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila
Zjutraj vzamete telefon in ga prislonite k desnemu ušesu. Glas na drugi strani je nenavadno oddaljen, kot skozi steno. Zamenjate uho in svet se vrne. Ušesa niste udarili. Nič vas ne boli.
Prav ta mirnost je najbolj varljiva. Nenadna senzorinevralna izguba sluha se pogosto zdi kot zamašeno uho. Ušesno maslo počaka. Okvara notranjega ušesa ne.
Zdravniki jo opredelijo natančno: sluh pade za vsaj 30 decibelov pri treh zaporednih frekvencah, in to v 72 urah ali manj. Prizadeto je običajno eno uho. Pri približno devetih od desetih bolnikov vzroka kljub obravnavi ne najdejo (Chandrasekhar in sod., 2019).
V tej negotovosti je skrita dobra novica. Kadar vzroka ne poznamo, obravnava cilja na to, kar lahko podpremo — oskrbo notranjega ušesa s kisikom. Prav tam ima svoje mesto hiperbarična kisikova terapija (HBOT).
Viri: Newth in sod. (2025); Chandrasekhar in sod. (2019).
Zakaj je polž tako odvisen od kisika
V notranjem ušesu leži polž, po latinsko kohlea. V njem stojijo čutnice z drobnimi laski. Te so prevajalke: zvočno valovanje pretvorijo v jezik, ki ga možgani razumejo.
Ta prevod poteka na skrbno zavarovanem mestu. Polž je vzidan v najtrdnejšo kost lobanje. Kri mu prinaša ena sama končna arterija, labirintna arterija. Nadomestne poti skorajda ni (Olex-Zarychta, 2020).
Do samih čutnic v Cortijevem organu neposredne žile sploh ne segajo. Kisik mora do njih potovati z razpršitvijo, skozi tekočino perilimfo. Pot je kratka, a nima rezerve.
Ena sama končna arterija
Notranje uho oskrbuje labirintna arterija, končna veja brez prave rezerve. Dotok krvi v ta organ je zato omejen. Motnja v mikroobtoku je ena najpogosteje navedenih razlag za nenadno izgubo sluha (Olex-Zarychta, 2020).
Kisik, raztopljen v plazmi
Po Henryjevem zakonu se ob višjem tlaku v tekočini raztopi več plina, kot ogljikov dioksid v gazirani pijači. Plazma, tekoči del krvi, tako nosi mnogokrat več kisika in ga prinese tudi tja, kamor rdeče krvničke slabo prodrejo (Hadanny in Efrati, 2020).
Več kisika v perilimfi
Pri bolnikih z nenadno izgubo sluha so v perilimfi izmerili nižjo napetost kisika. Pod hiperbaričnimi pogoji je ta po poročilu avtorjev narasla za 450 odstotkov (Olex-Zarychta, 2020).
Čutnice z visoko porabo
Čutnice v polžu porabijo veliko kisika in slabo prenašajo pomanjkanje. Ob več kisika v krvi se zviša tudi napetost, ki poganja pretvorbo zvoka (Olex-Zarychta, 2020).
Nenadna izguba sluha je ena od uradno priznanih indikacij ameriškega združenja UHMS, kamor je bila uvrščena oktobra 2011, in evropskega odbora ECHM. Ne gre za raziskovalno uporabo zunaj priznanih indikacij. Podoben status imajo denimo težavne rane pri diabetičnem stopalu; pregled celotnega seznama smo objavili v vodniku po indikacijah s priporočilom ECHM.
Sklep, ki se je po desetletju spremenil
Cochranov sistematični pregled je pri tem stanju dolgo veljal za najstrožjo sodbo. Združil je sedem randomiziranih raziskav z 392 udeleženci.
Rezultat je bil spodbuden. Verjetnost, da se sluh povrne za četrtino izgube, je bila ob dodani hiperbarični kisikovi terapiji večja: relativno tveganje 1,39, s 95-odstotnim intervalom zaupanja od 1,05 do 1,84. Povprečni slušni prag se je izboljšal za 15,6 decibela več kot v primerjalnih skupinah.
Avtorji so bili takrat zadržani. Raziskave so označili za majhne in na splošno skromne kakovosti, klinični pomen učinka pa za nejasen (Bennett in sod., 2022). Iskanje virov za ta pregled je segalo v maj 2012.
Ista raziskovalna skupina je nato iskanje razširila do februarja 2023. Rezultate je objavila decembra 2025 in prišla do drugačnega zaključka.
Številka 1,6 pove, koliko pogosteje se je izboljšanje pojavilo v eni skupini v primerjavi z drugo. Ne pomeni, da vsak bolnik pridobi šestdeset odstotkov sluha.
Bolj otipljiv je izračun iz Cochranovega pregleda. Da bi en bolnik dosegel dodatno dober izid, je bilo treba zdraviti približno pet bolnikov (Bennett in sod., 2022). Tako ugodno razmerje je v medicini redkost.
Dvajset raziskav in ena smer
V reviji The Laryngoscope je izšel doslej največji pregled tega vprašanja. Zajel je 20 raziskav, od tega 16 randomiziranih. Primerjal je 1.087 bolnikov, ki so prejeli hiperbarično kisikovo terapijo, s 600 bolniki, ki so prejeli le zdravila.
Razmerje obetov za okrevanje sluha je znašalo 2,61, z intervalom zaupanja od 1,86 do 3,68. Podobno je bilo v obeh podskupinah: ob sistemskih kortikosteroidih 2,54 in ob sistemskih skupaj z injekcijami v srednje uho 2,64 (Alter in sod., 2026).
Avtorji ob tem pozivajo k poenotenju protokolov in poročanja, da bi bili prihodnji zaključki še trdnejši.
Deset decibelov zveni skromno. V vsakdanu je to razlika med tem, ali šepet slišite ali ne.
Podobno sliko je dala starejša analiza 19 raziskav z 2.401 bolnikom. Popolno okrevanje sluha je bilo ob dodani terapiji pogostejše, razmerje obetov 1,61. Korist je bila izrazitejša pri treh skupinah bolnikov: pri hudi do zelo hudi začetni izgubi, pri reševalni obravnavi in pri daljšem skupnem času terapije (Rhee in sod., 2018).
Sedemintridesetletni bolnik je imel nenadno izgubo sluha na obeh ušesih. Prejel je prednizolon, nato še tri injekcije metilprednizolona v srednje uho.
Sluh se je le delno popravil. Prag je ostal pri 60 decibelih desno in 53 levo, kar je za pogovor premalo.
Šestintrideseti dan so dodali hiperbarično kisikovo terapijo pri dveh atmosferah, 90 minut na sejo. Načrtovanih je bilo deset sej.
Po tretji seji je prag padel na 20 decibelov desno in 30 levo, šumenje je izginilo. Preostalih sej niso izvedli. Po treh mesecih je bil sluh 22 oziroma 20 decibelov (Imsuwansri in sod., 2012).
Avtorji sami opozarjajo, da pri posamezniku ni mogoče izključiti spontanega okrevanja. Tak primer je raziskovalni signal in ne napoved izida za druge bolnike.
Nova smer: blokada živčevja v vratu
Avgusta 2026 so raziskovalci iz tajvanske bolnišnice Chang Gung objavili raziskavo, ki gre korak dlje. Vprašali so se, ali bi poleg kisika pomagalo še sprostiti žile, ki polža oskrbujejo.
Zvezdasti ganglij je vozel živčnih celic v spodnjem delu vratu. Pripada simpatičnemu živčevju, ki med drugim uravnava krčenje žil. Zdravnik ga z lokalnim anestetikom začasno utiša.
Predstavljajte si namakanje vrta. Pomembni sta dve stvari: da cevi niso stisnjene in da je v njih dovolj vode. Blokada naj bi poskrbela za prvo, kisik pod tlakom za drugo.
Ta kombinacija je nekaj drugega kot hiperbarična terapija sama. Dodajanje blokade zvezdastega ganglija je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS ali ECHM.
Razlika med obema ravnema dokazov je velika. Za kisik ob kortikosteroidih govorijo randomizirane raziskave in smernice. Za dodatno blokado zaenkrat govori ena majhna raziskava brez naključne razporeditve bolnikov.
Kje se korist kaže najmočneje
Raziskave se ujemajo v nečem pomembnem. Učinek ni pri vseh enak, kar pri odločanju zelo pomaga.
Dvanajstletna deklica je od petega leta slišala le z levim ušesom. Po okužbi s covidom-19 je nenadoma oglušela še na to, edino uho.
Prejela je deksametazon v žilo in nato prednizolon skozi usta. Ponovna meritev po končanem zdravljenju ni pokazala izboljšanja.
Sledila je reševalna obravnava: šest injekcij deksametazona v srednje uho in petnajst sej hiperbarične kisikove terapije pri dveh atmosferah, 90 minut kisika na sejo.
Povprečni slušni prag se je s 103,8 decibela vrnil na 67,5 decibela. To je blizu stanja, kakršno je imela pred tem dogodkom (Lee in sod., 2024).
Ker sta bila oba postopka izvedena hkrati, izboljšanja ni mogoče pripisati le kisiku. Primer kaže, kako se reševalna obravnava uporablja v praksi.
Kako terapija poteka
Protokol ni prepuščen presoji posameznega izvajalca. Ameriško združenje UHMS ga je ob uvrstitvi te indikacije opisalo razmeroma natančno.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | 2,0–2,5 ATA, torej dvakratnik do dva in polkratnik tlaka na morski gladini |
| Vdihavani plin | medicinski kisik, 100 odstotkov |
| Trajanje seje | 60–90 minut |
| Pogostost | enkrat dnevno |
| Število sej | 10–20, s pregledom poteka po dvajsetih |
| Izbor bolnikov | zmerna do zelo huda izguba, 41 decibelov ali več, v prvih 14 dneh |
| Sočasno zdravljenje | kortikosteroidi, kadar zanje ni zadržkov |
Vir: UHMS, indikacija številka 14 (2011).
Te številke niso okrasek. Rezultatov raziskave pri 2,4 atmosfere ni mogoče prenesti na obravnavo v napravi z bistveno nižjim tlakom ali brez medicinskega kisika. Razliko med medicinsko in sprostitveno rabo komore smo podrobneje opisali v članku o kisikovi komori.
Pomembna je tudi izvedba. Spremembe tlaka občutimo v ušesih, zato sta potrebna predhodni pregled in sprotno spremljanje. Prav zato obravnava sodi v roke usposobljene ekipe.
Kaj raziskave še ne povedo do konca
Dokazi so pri tej indikaciji nenavadno urejeni, nekaj vprašanj pa ostaja odprtih. Prav ta so zdaj v ospredju raziskovanja.
Protokol še ni poenoten. Raziskave so uporabljale tlake od dveh do dveh in pol atmosfere, seje od 60 do 90 minut in od pet do dvajset ponovitev. Avtorji največjega pregleda prav zato pozivajo k poenotenju protokolov in poročanja (Alter in sod., 2026). Dobra novica je, da so razponi ozki in med seboj primerljivi.
Starejše raziskave so bile majhne. Krovni pregled devetih sistematičnih pregledov je metodološko kakovost dela literature ocenil kot nizko (Xie in sod., 2024). Novejša pregleda sta zato uporabila strožji orodji za oceno pristranosti in zanesljivosti, RoB 2 in GRADE (Newth in sod., 2025; Alter in sod., 2026).
Kdaj je prepozno, vemo le približno. Evropski odbor ECHM uporabe po šestih mesecih ne priporoča (Mathieu in sod., 2017). V tajvanski kohorti je bil odziv pri začetku po 27 dneh slab ali ga ni bilo (Chin in sod., 2026). Ta meja je za odločanje uporabna, ker jasno pove, kdaj velja pohiteti.
Pri kroničnem poteku in šumenju koristi niso našli. Cochranov pregled pri dolgotrajni izgubi sluha in pri tinitusu, torej šumenju v ušesih, ugodnega učinka ni zaznal (Bennett in sod., 2022). Jasna meja je prednost, saj usmeri obravnavo tja, kjer dokazi obstajajo.
Ali blokada zvezdastega ganglija kaj doda, še ne vemo. V tajvanski raziskavi ni bilo skupine, ki bi prejela kisik brez blokade. Avtorji sami ocenjujejo, da bi bilo za zanesljiv odgovor potrebnih približno 38 bolnikov na skupino (Chang in sod., 2026). Vprašanje je zdaj jasno zastavljeno, kar je prvi pogoj za dober odgovor.
Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila?
Odgovor ni enak za vse in prav v tem je uporaben. Raziskave opisujejo pet položajev, v katerih se je korist pokazala najbolj dosledno.
- Kdor pride zgodaj. V prvem tednu ali dveh je bila razlika v raziskavah največja. Če vam je sluh nenadoma upadel, je pregled pri specialistu za ušesa, nos in grlo stvar istega dne, ne naslednjega tedna.
- Kdor je izgubil veliko. Pri hudi do zelo hudi začetni izgubi je bila korist v več analizah izrazitejša kot pri blažji (Rhee in sod., 2018; Chin in sod., 2026).
- Kdor se na zdravila ni zadovoljivo odzval. Smernice AAO-HNSF navajajo dopolnilno obravnavo v prvem mesecu po nastopu težav, tudi kadar kortikosteroidi niso zadostovali. Ob nepopolnem okrevanju priporočajo še injekcije kortikosteroida v srednje uho, od drugega do šestega tedna (Chandrasekhar in sod., 2019).
- Kdor ima pridružene žilne dejavnike. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo se je v eni raziskavi pokazal izrazitejši pridobitek, čeprav na majhnem vzorcu (Choi in sod., 2024).
- Kdor ostaja na predpisanem zdravljenju. Obravnava se zdravilom v raziskavah vedno dodaja. Nikoli jih ne nadomešča in nikoli ne odloži pregleda.
Vsaka dobra zgodba o okrevanju se začne s pogovorom. Na posvet prinesite datum, ko so se težave začele, izvid meritve sluha in podatke o dosedanjem zdravljenju. S temi tremi podatki specialist že lahko presodi, ali je dopolnilna obravnava za vas smiselna.
Kakšen je status te obravnave po mednarodnih smernicah?
Združenje UHMS jo je med uradne indikacije uvrstilo oktobra 2011. Evropski odbor ECHM ji je dodelil priporočilo tipa 1 pri ravni dokazov B. Smernice AAO-HNSF iz leta 2019 jo navajajo kot možnost ob kortikosteroidih v prvih dveh tednih in kot reševalno obravnavo v prvem mesecu.
Kateri tlak in koliko sej so navajale referenčne raziskave?
Opis protokola pri UHMS navaja 100-odstotni kisik pri 2,0 do 2,5 atmosfere, 90 minut dnevno, od deset do dvajset sej. V tajvanski raziskavi iz leta 2026 so uporabili 2,4 atmosfere, 60 minut in deset sej.
Kaj pomeni razmerje obetov, ki ga navajajo metaanalize?
Razmerje obetov primerja verjetnost izida med dvema skupinama. Vrednost 2,61 pomeni, da so bili obeti za okrevanje sluha v skupini z dodano terapijo približno dva in polkrat višji kot v primerjalni skupini. Ne pove, kolikšen delež sluha posameznik pridobi.
Katere raziskave so preučevale čas začetka terapije?
Retrospektivna kohorta iz leta 2026 je pokazala izrazito boljši odziv pri začetku v prvih dvanajstih dneh po diagnozi (Chin in sod., 2026). Kohorta iz leta 2025 je čas začetka opredelila kot najzanesljivejši napovednik pridobitka sluha, neodvisno od začetne stopnje izgube (Zhang in sod., 2025).
Kaj ostane na koncu
Nenadna izguba sluha je eno redkih področij, kjer hiperbarična kisikova terapija ne stoji na obetih, temveč na smernicah. Randomizirane raziskave, sistematični pregledi in dve mednarodni strokovni telesi jo uvrščajo med dopolnilne obravnave, ki jih velja začeti v prvem mesecu. Pregled iz leta 2025 je te dokaze po desetletju previdnosti še okrepil.
Ni univerzalna rešitev. Uporablja se kot dodatek k zdravilom in ne namesto njih, dokazi pa jo podpirajo le v ozkem časovnem oknu — pri kroničnem poteku koristi niso našli. Prav zato je prvi korak ob nenadnem upadu sluha vedno takojšen zdravniški pregled.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Chandrasekhar SS, Tsai Do BS, Schwartz SR, et al. Clinical Practice Guideline: Sudden Hearing Loss (Update). Otolaryngol Head Neck Surg. 2019;161(1_suppl):S1–S45. doi:10.1177/0194599819859885
- Undersea and Hyperbaric Medical Society. Idiopathic Sudden Sensorineural Hearing Loss — approved indication no. 14 (8 October 2011). uhms.org
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. PMID: 28357821
- Bennett MH, Kertesz T, Perleth M, Yeung P, Lehm JP. Hyperbaric oxygen for idiopathic sudden sensorineural hearing loss and tinnitus. Cochrane Database Syst Rev. 2022;(3):CD004739. doi:10.1002/14651858.CD004739.pub4
- Newth A, Perleth M, Sherlock S, Romero L, Bennett MH. Hyperbaric oxygen therapy for acute idiopathic sudden sensorineural hearing loss; a systematic review with meta-analysis. Diving Hyperb Med. 2025;55(4):398–406. doi:10.28920/dhm55.4.398-406
- Alter IL, Hamiter M, Han J, Leu C-S, Usseglio J, Lalwani AK. Hyperbaric Oxygen and Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Systematic Review and Meta-Analysis. Laryngoscope. 2026;136(1):91–101. doi:10.1002/lary.32472
- Joshua TG, Ayub A, Wijesinghe P, Nunez DA. Hyperbaric Oxygen Therapy for Patients With Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA Otolaryngol Head Neck Surg. 2022;148(1):5–11. doi:10.1001/jamaoto.2021.2685
- Rhee TM, Hwang D, Lee JS, Park J, Lee JM. Addition of Hyperbaric Oxygen Therapy vs Medical Therapy Alone for Idiopathic Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA Otolaryngol Head Neck Surg. 2018;144(12):1153–1161. doi:10.1001/jamaoto.2018.2133
- Chin C-S, Chen Y-W, Lee T-Y, Wu M-F. Hyperbaric Oxygen Therapy for Idiopathic Sudden Sensorineural Hearing Loss: Factors Affecting Benefits of Earlier Start and Longer Treatment Duration. Diagnostics. 2026;16(4):556. doi:10.3390/diagnostics16040556
- Zhang B-Y, Tsai T-Y, Chan K-C. Optimising Early Intervention: A Retrospective Study on the Role of Hyperbaric Oxygen Therapy in Enhancing Hearing Recovery for Sudden Sensorineural Hearing Loss. Clin Otolaryngol. 2025;50(6):987–994. doi:10.1111/coa.70004
- Choi Y, Han SJ, Kim SK, et al. The therapeutic effect of hyperbaric oxygen therapy in patients with severe to profound idiopathic sudden sensorineural hearing loss. Sci Rep. 2024;14:3321. doi:10.1038/s41598-024-53978-1
- Chang G-H, Wong C-H, Lee A-T, Cheng Y-C, Liu W-C. Stellate Ganglion Block Combined with Hyperbaric Oxygen Therapy for Sudden Sensorineural Hearing Loss: A Retrospective Three-Arm Study. Life. 2026;16(8):1349. doi:10.3390/life16081349
- Xie H, Liu X, Xu X, Lei Q, Jin X, Deng X. Efficacy of hyperbaric oxygen therapy in treating sudden sensorineural hearing loss: an umbrella review. Front Neurol. 2024;15:1453055. doi:10.3389/fneur.2024.1453055
- Olex-Zarychta D. Hyperbaric Oxygenation as Adjunctive Therapy in the Treatment of Sudden Sensorineural Hearing Loss. Int J Mol Sci. 2020;21(22):8588. doi:10.3390/ijms21228588
- Imsuwansri T, Poonsap P, Snidvongs K. Hyperbaric Oxygen Therapy for Sudden Sensorineural Hearing Loss after Failure from Oral and Intratympanic Corticosteroid. Clin Exp Otorhinolaryngol. 2012;5(Suppl 1):S99–S102. doi:10.3342/ceo.2012.5.S1.S99
- Lee GM, Kim SJ, Kwek JWM, Chan CY. Hyperbaric oxygen therapy for sudden hearing loss in enlarged vestibular aqueduct syndrome: A case report and review of literature. Proc Singapore Healthc. 2024;33. doi:10.1177/20101058241230181
- Hadanny A, Efrati S. The Hyperoxic-Hypoxic Paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
