Marsikdo po obsevanju glave in vratu misli, da bo s suhimi usti živel do konca življenja. V dveh slovenskih raziskavah pa se je po hiperbarični kisikovi terapiji izločanje sline povečalo tudi pri bolnikih, ki so bili obsevani v povprečju pred več kot dvema letoma.
- Ljubljanski raziskovalci so po 20 sejah izmerili za skoraj polovico več sline v mirovanju, čeprav je od obsevanja minilo že več kot tri leta (Vidmar in sod., 2022).
- Po terapiji je slina kisline nevtralizirala enako dobro kot pri zdravih ljudeh, v ustih pa je bilo manj bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo (Vidmar in sod., 2022; Cankar in sod., 2011).
- Sistematični pregled sedmih raziskav navaja, da bi bila terapija lahko smiselna prav pri suhih ustih, pri katerih druge metode niso zalegle (Fox in sod., 2015).
Kaj boste prebrali
- Kaj obsevanje naredi slinavkam
- Kako kisik pod tlakom deluje v obsevani slinavki
- Več sline tudi leta po obsevanju
- Kaj so izmerili na Danskem in Nizozemskem
- Kaj se je po terapiji spremenilo
- Ali so suha usta po obsevanju med uradnimi indikacijami?
- Kaj ostaja odprto
- Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Ponoči se zbudite, ker se vam je jezik prilepil na nebo. Kozarec vode na nočni omarici je do jutra prazen. Kruh morate namakati, med daljšim pogovorom se vam zatikajo besede, hrana pa ima drugačen okus kot nekoč. Pastile in pršila prinesejo olajšanje le za nekaj minut.
Rak je premagan in izvidi kontrolnih pregledov so dobri, usta pa ostajajo suha. Mnogi to sprejmejo kot ceno za ozdravitev in o tem sčasoma niti ne govorijo več, saj okolica težave ne vidi. Suha usta po obsevanju glave in vratu (kserostomija) pa so ena najbolj izrazitih dolgotrajnih posledic tega zdravljenja (Jensen in sod., 2019).
Obsevanje namreč poškoduje celice, ki izdelujejo slino, in drobne žile, ki slinavke oskrbujejo s krvjo. Slinavka postane kot izvir, ki so mu zasuli dotok, zato le še kaplja. Raziskovalci zato proučujejo hiperbarično kisikovo terapijo (HBOT), pri kateri bolnik v komori s povišanim tlakom vdihava čisti kisik.
V slovenski raziskavi so imeli bolniki po 20 sejah v mirovanju za skoraj polovico več sline, čeprav je od obsevanja v povprečju minilo že 40 mesecev (Vidmar in sod., 2022). Uporaba terapije pri suhih ustih je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM. O njej zdaj teče raziskava tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Vir številk: Vidmar in sod., Radiol Oncol, 2022; Cankar in sod., Caries Res, 2011; Forner in sod., Oral Oncol, 2011.
Kaj obsevanje naredi slinavkam
Na prvi pogled se zdi, da so usta preprosto izsušena in da bi zadoščalo več pitja. Vzrok pa tiči globlje, v samih slinavkah. Obušesni in podčeljustni slinavki namreč ležita tik ob predelu, ki ga je treba pri raku glave in vratu obsevati, zato prejmeta del odmerka.
Celice, ki izdelujejo slino, so na obsevanje zelo občutljive. Pri odmerkih nad približno 40 grayev (enota za odmerek obsevanja) je okvara slinavk lahko trajna. Delno si lahko opomorejo le slinavke, ki so bile med obsevanjem bolj zaščitene, in to večinoma v prvem ali drugem letu (Jensen in sod., 2019).
Obsevanje hkrati poškoduje drobne žile. Ameriški čeljustni kirurg Robert Marx je obsevano tkivo opisal s tremi primanjkljaji: v njem je premalo kisika, premalo celic in premalo žil (Marx, 1983). Takšno tkivo nato počasi otrdi, ker se v njem nabira vezivo, žil pa je vse manj (Ramia in sod., 2022).
Pri tem ne gre le za občutek žeje. Slina varuje zobe pred kislinami, olajša žvečenje, požiranje in govor ter omogoča okušanje. Ko je primanjkuje, so pogostejše zobna gniloba, glivične okužbe v ustih in težave s hranjenjem. Vse to lahko poslabša tudi splošno počutje in družabno življenje (Jensen in sod., 2019).
Kako kisik pod tlakom deluje v obsevani slinavki
Dotoki, ki napajajo izvir, so v slinavki drobne žile. Med sejo bolnik diha čisti kisik v komori, v kateri je tlak tolikšen kot približno 15 metrov pod morsko gladino.
Pod tlakom kisika ne prenašajo več le rdeče krvničke, saj se ga veliko raztopi tudi v krvni plazmi. Kot podtalnica kisik tako pronica tudi v tkivo, do katerega vodijo le še redke in zožene žile.
Kisik v plazmi
Kisik, raztopljen v plazmi, ne potrebuje rdečih krvničk, zato doseže tudi dele slinavke, kamor krvničke skozi poškodovane drobne žile ne pridejo.
Rast novih kapilar
Pri obsevanih kuncih je bila po seriji sej gostota drobnih žil osem- do devetkrat večja kot pri živalih, ki so dihale zrak ali kisik pri običajnem tlaku (Marx in sod., 1990).
Izvorne celice se sprostijo v kri
Pri ljudeh se je število izvornih celic CD34+ v krvi po eni seji podvojilo, po dvajsetih sejah pa je bilo osemkrat večje (Thom in sod., 2006). Te celice so nekakšna ekipa za popravila, ki sodeluje pri obnovi žil.
Manj otekline v slinavki
Na slikah magnetne resonance je bilo tkivo obušesne slinavke po terapiji manj oteklo in bolj enotno, s čimer se je približalo tkivu zdravih ljudi (Vidmar in sod., 2022).
Nove žile ne zrastejo čez noč, zato so bolniki opravili od 20 do 30 sej v štirih do šestih tednih.
Več sline tudi leta po obsevanju
Raziskovalci z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Instituta »Jožef Stefan« so se vprašali, ali se slinavka, obsevana pred leti, na kisik pod tlakom sploh še odzove. Odgovor so iskali z merjenjem sline in s slikanjem z magnetno resonanco.
Ista ljubljanska skupina je kaj podobnega opazila že leta 2011. Šestnajst bolnikov, obsevanih v povprečju skoraj tri leta prej, je imelo po 20 sejah skoraj dvakrat več sline kot pred terapijo, 0,39 namesto 0,20 mililitra na minuto.
Stopnja suhosti ust se je zmanjšala in slina je postala manj kisla. V ustih je bilo tudi manj bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo, in manj glivice kandide (Cankar in sod., 2011).
Obakrat so sodelovali ljudje, ki so s suhimi usti živeli že leta, in obakrat so imeli po terapiji več sline.
Kaj so izmerili na Danskem in Nizozemskem
Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v tujini, ena od tujih raziskav pa se je začela z opažanjem, ki so ga zdravnikom sporočili bolniki sami.
V hiperbaričnem centru univerzitetne bolnišnice v Kopenhagnu so terapijo prejemali bolniki po obsevanju glave in vratu, da bi preprečili ali zdravili poškodbe čeljustne kosti ali mehkih tkiv. Nekateri so zdravnikom sami povedali, da imajo zdaj manj suha usta.
Raziskovalci so opažanje preverili pri 80 zaporednih bolnikih. Slino so jim izmerili pred 30 sejami pri tlaku 2,4 ATA in po njih. Po terapiji so imeli manj suha usta. Pri 12 bolnikih je bilo sline spet dovolj, da jim je ni več primanjkovalo (Forner in sod., 2011).
Raziskava se ni začela v laboratoriju, ampak pri bolnikih, ki so spremembo opazili sami.
Od 45 bolnikov, ki jim je pred terapijo primanjkovalo sline, jih je po njej 25 v mirovanju izločalo več sline kot prej. Nekoliko se je povečalo tudi izločanje sline med žvečenjem (Forner in sod., 2011).
Fox in sodelavci so leta 2015 zbrali sedem raziskav z 246 bolniki. Ugotovili so, da je olajšanje po hiperbarični terapiji trajalo dlje kot pri običajnih metodah, ki suhost ust omilijo le za kratek čas. Terapija bi po njihovi oceni lahko bila smiselna prav pri suhih ustih, pri katerih druge metode niso zalegle (Fox in sod., 2015).
Kaj se je po terapiji spremenilo
Mililitri sline povedo le del tega, kar bolnike zanima. Zanje je pomembno predvsem, ali bodo lažje jedli in govorili.
Kako se na kisik pod tlakom lahko odzove drugo obsevano tkivo v vratu, kaže primer iz Japonske.
Japonski zdravniki so opisali 67-letnega moškega, ki so ga zaradi raka ustnega dela žrela zdravili z obsevanjem in kemoterapijo. Devet mesecev po koncu zdravljenja je začel težko dihati in ga je bolelo grlo. Pregled je pokazal hudo oteklino grla, ki je ovirala delovanje glasilk.
Antibiotiki, kortikosteroidi in prostaglandini težkega dihanja niso odpravili. Po 20 sejah hiperbarične kisikove terapije je težko dihanje povsem izginilo, odstranitev grla pa ni bila potrebna (Abe in sod., 2012).
Ko so zdravila odpovedala, se je obsevano tkivo v vratu na kisik še vedno odzvalo.
Bolniki, ki so preboleli raka, se pogosto sprašujejo, ali bi kisik lahko spodbudil rast tumorja. Pregled laboratorijskih raziskav, poskusov na živalih in kliničnih raziskav je pokazal, da kisik rasti tumorjev ne pospešuje. Avtorji zato sklepajo, da prebolel rak ni razlog za odklonitev terapije (Feldmeier in sod., 2003).
Ali so suha usta po obsevanju med uradnimi indikacijami?
Suha usta po obsevanju še niso med uradnimi indikacijami. Ameriško združenje za podvodno in hiperbarično medicino (UHMS) med uradne indikacije uvršča pozne radiacijske poškodbe mehkih tkiv in kosti. Evropski odbor za hiperbarično medicino (ECHM) suhih ust po obsevanju na svoj seznam priporočil ni uvrstil (Mathieu in sod., 2017).
Drugače je pri puljenju zob v obsevani čeljusti. Obsevana kost lahko po takem posegu odmre, zato ECHM preventivno uporabo terapije priporoča (Mathieu in sod., 2017). Puljenje zob pa čaka tudi marsikaterega bolnika s suhimi usti, saj pomanjkanje sline pospeši propadanje zob (Jensen in sod., 2019).
Kako so terapijo izvajali v raziskavah
Protokoli so si zelo podobni. Tabela povzema, kar so uporabili raziskovalci, in ne pomeni priporočila za posameznika.
| Parameter | V raziskavah |
|---|---|
| Tlak | 2,4 do 2,5 ATA, kar ustreza 14 do 15 metrom morske globine |
| Dihanje kisika v eni seji | 90 minut čistega kisika prek maske |
| Pogostost | vsak delovni dan, pet sej na teden |
| Število sej | 20 v slovenskih raziskavah, 30 v danski in nizozemski |
| Trajanje serije | približno štiri do šest tednov |
| Čas od obsevanja | od kmalu po koncu obsevanja v nizozemski raziskavi do več kot treh let v slovenskih |
Kaj ostaja odprto
- Na Onkološkem inštitutu Ljubljana poteka nova raziskava. Prof. Primož Strojan vodi raziskavo, v kateri z magnetno resonanco ocenjujejo, kako hiperbarična terapija vpliva na delovanje obušesne slinavke po obsevanju. Bolnike vanjo še vključujejo (Onkološki inštitut Ljubljana).
- Naslednji korak so večje primerjalne raziskave. V pregledu, ki ga je s sodelavci pripravil prof. Strojan, so avtorji v šestih raziskavah z 227 bolniki našli več sline in manj suhosti ust, ne pa tudi boljše splošne kakovosti življenja po enem letu (Strojan in sod., 2017). Večja raziskava z navidezno terapijo bi pokazala, koliko učinka gre pripisati samemu kisiku.
- Raziskovalci preverjajo, kako dolgo učinek traja. Nizozemska raziskava je bolnike spremljala leto in pol (Teguh in sod., 2009). Pri krvavitvah iz mehurja po obsevanju se je izboljšanje pri približno sedmih od desetih bolnikov ohranilo pet let (Oscarsson in sod., 2025), zato bi bilo enako dolgo spremljanje dragoceno tudi pri suhih ustih.
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
V raziskavah so sodelovale dokaj jasno opisane skupine bolnikov. Morda se v kateri od njih prepoznate sami ali v njej prepoznate koga od svojih bližnjih.
- Ljudje, ki imajo po obsevanju glave in vratu suha usta že več mesecev ali let. Obe slovenski raziskavi sta zajeli bolnike, obsevane v povprečju pred več kot dvema letoma (Cankar in sod., 2011; Vidmar in sod., 2022).
- Tisti, ki jim nadomestki sline, pršila in pastile prinesejo le kratko olajšanje. Avtorji pregleda možno vlogo terapije vidijo predvsem pri takšnih suhih ustih (Fox in sod., 2015).
- Kdor zaradi suhih ust pogosto dobiva zobno gnilobo ali glivične okužbe v ustih. Po terapiji je bilo v ustih manj bakterij in kandide (Cankar in sod., 2011).
- Bolniki, ki so obsevanje žrela ali nosnega žrela pravkar končali. V majhni randomizirani raziskavi so po zgodnji terapiji poročali o manj suhih ustih in lažjem požiranju (Teguh in sod., 2009).
- Tisti, ki jih v obsevani čeljusti čaka puljenje zob ali drug poseg. Za ta primer ECHM preventivno terapijo priporoča (Mathieu in sod., 2017).
Pot se začne s pogovorom. Najprej se je treba posvetovati z onkologom ali otorinolaringologom, ki vas je zdravil, nato pa z zdravnikom za hiperbarično medicino, ki presodi, ali bi terapija lahko sodila v vaš načrt zdravljenja. O številu in pogostosti sej odloča zdravnik ob pregledu.
Če vas zanima, kako poteka obravnava v OxySphere, je pot opisana po korakih, od uvodnega zdravniškega pregleda do določitve protokola.
Kako kisik pod povišanim tlakom deluje na ravni celic, smo podrobneje opisali v članku o tem, kako deluje hiperbarična kisikova terapija. O drugih posledicah zdravljenja raka pa smo pisali v članku o hudih posledicah onkološkega zdravljenja.
Pogosta vprašanja
Kaj je kserostomija?
Kserostomija je strokovno ime za suha usta. Po obsevanju glave in vratu nastane, ker obsevanje poškoduje slinavke in drobne žile, ki jih oskrbujejo s krvjo. Slinavke zato izdelajo premalo sline (Jensen in sod., 2019).
Katere raziskave so preučevale hiperbarično kisikovo terapijo pri suhih ustih po obsevanju?
Med najpomembnejšimi so dve slovenski raziskavi (Cankar in sod., 2011; Vidmar in sod., 2022), danska raziskava z 80 bolniki (Forner in sod., 2011) in majhna nizozemska randomizirana raziskava (Teguh in sod., 2009). Sistematični pregled iz leta 2015 je zajel sedem raziskav z 246 bolniki (Fox in sod., 2015).
Kateri protokol so uporabili v slovenski raziskavi?
Vsak bolnik je v 20 zaporednih delovnih dneh opravil po eno sejo. Pri vsaki so 90 minut dihali čisti kisik pri tlaku 2,5 ATA (Vidmar in sod., 2022).
Ali kisik pri bolnikih, ki so preboleli raka, pospeši rast tumorja?
Pregled objavljenih podatkov tega ni pokazal. Kisik rasti tumorjev ni pospeševal, prebolel rak pa po oceni avtorjev ni razlog za odklonitev terapije (Feldmeier in sod., 2003).
Izvir, ki spet dobi dotok
Suha usta po obsevanju so znak slinavk, ki jim že dolgo primanjkuje kisika. Raziskave kažejo, da hiperbarična kisikova terapija temu tkivu vrne kisik in spodbudi rast novih žil, kot bi zasutemu izviru spet odprli dotok. V Ljubljani so več sline izmerili tudi pri ljudeh, ki so s suhimi usti živeli že več let.
Terapija ni rešitev za vse, saj se slinavke odzovejo različno in pri nekaterih bolnikih le delno. Vendar je med redkimi možnostmi, ki ust ne vlažijo le za nekaj minut, ampak sežejo do samega tkiva slinavk, kar je pokazalo tudi slikanje z magnetno resonanco. Zato jo zdaj proučujejo tudi na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Vidmar J, Cankar K, Grošelj M, Finderle Ž, Serša I. Assessment of hyperbaric oxygenation treatment response in parotid glands by T2 mapping following radiotherapy for head and neck tumours. Radiol Oncol. 2022;56(1):60–68. doi:10.2478/raon-2022-0001
- Cankar K, Finderle Z, Jan J. The effect of hyperbaric oxygenation on postradiation xerostomia and saliva in patients with head and neck tumours. Caries Res. 2011;45(2):136–141. doi:10.1159/000324811
- Forner L, Hyldegaard O, von Brockdorff AS, et al. Does hyperbaric oxygen treatment have the potential to increase salivary flow rate and reduce xerostomia in previously irradiated head and neck cancer patients? A pilot study. Oral Oncol. 2011;47(6):546–551. doi:10.1016/j.oraloncology.2011.03.021
- Teguh DN, Levendag PC, Noever I, et al. Early hyperbaric oxygen therapy for reducing radiotherapy side effects: early results of a randomized trial in oropharyngeal and nasopharyngeal cancer. Int J Radiat Oncol Biol Phys. 2009;75(3):711–716. PMID: 19386439
- Fox NF, Xiao C, Sood AJ, et al. Hyperbaric oxygen therapy for the treatment of radiation-induced xerostomia: a systematic review. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Oral Radiol. 2015;120(1):22–28. doi:10.1016/j.oooo.2015.03.007
- El Hadji S, Teguh DN, Ridderikhof ML. Hyperbaric oxygen therapy for late radiation tissue toxicity injury after head and neck cancer: a systematic review of the literature. Radiat Oncol. 2025;20:149. doi:10.1186/s13014-025-02680-1
- Strojan P, Hutcheson KA, Eisbruch A, et al. Treatment of late sequelae after radiotherapy for head and neck cancer. Cancer Treat Rev. 2017;59:79–92. doi:10.1016/j.ctrv.2017.07.003
- Jensen SB, Vissink A, Limesand KH, Reyland ME. Salivary gland hypofunction and xerostomia in head and neck radiation patients. J Natl Cancer Inst Monogr. 2019;2019(53):lgz016. doi:10.1093/jncimonographs/lgz016
- Abe M, Shioyama Y, Terashima K, et al. Successful hyperbaric oxygen therapy for laryngeal radionecrosis after chemoradiotherapy for mesopharyngeal cancer: case report and literature review. Jpn J Radiol. 2012;30(4):340–344. doi:10.1007/s11604-011-0046-3
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
- Marx RE. Osteoradionecrosis: a new concept of its pathophysiology. J Oral Maxillofac Surg. 1983;41(5):283–288. doi:10.1016/0278-2391(83)90294-X
- Marx RE, Ehler WJ, Tayapongsak P, Pierce LW. Relationship of oxygen dose to angiogenesis induction in irradiated tissue. Am J Surg. 1990;160(5):519–524. doi:10.1016/S0002-9610(05)81019-0
- Thom SR, Bhopale VM, Velazquez OC, et al. Stem cell mobilization by hyperbaric oxygen. Am J Physiol Heart Circ Physiol. 2006;290(4):H1378–H1386. doi:10.1152/ajpheart.00888.2005
- Ramia P, Bodgi L, Mahmoud D, et al. Radiation-induced fibrosis in patients with head and neck cancer: a review of pathogenesis and clinical outcomes. Clin Med Insights Oncol. 2022;16:11795549211036898. doi:10.1177/11795549211036898
- Feldmeier J, Carl U, Hartmann K, Sminia P. Hyperbaric oxygen: does it promote growth or recurrence of malignancy? Undersea Hyperb Med. 2003;30(1):1–18. PMID: 12841604
- Oscarsson N, Rosén A, Müller B, et al. RICH-ART: long-term follow-up of a randomised controlled, phase 2–3 trial. EClinicalMedicine. 2025;83:103214. doi:10.1016/j.eclinm.2025.103214
- Onkološki inštitut Ljubljana. Klinične raziskave: Ocena vpliva hiperbarične oksigenacije z magnetnoresonančnim slikanjem na funkcijo parotidne slinavke po zdravljenju raka glave in vratu z radioterapijo (nosilec: P. Strojan). onko-i.si/raziskovanje/klinicne-raziskave (dostop 1. 10. 2026)
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
