Da človek z leti počasneje misli in se v klancu prej zadiha, ni nujno usoda staranja. Nov sistematični pregled sedmih raziskav opisuje, da so zdravi starejši po hiperbarični kisikovi terapiji hitreje mislili, bili bolj zbrani in zmogli več napora.
- Iranski raziskovalci so letos pregledali sedem raziskav pri ljudeh, starih od 51 do 85 let. Pri zdravih starejših opisujejo boljšo pozornost, hitrejše mišljenje in večjo zmogljivost pri naporu (Mohammadi in sod., 2026).
- Izraelski raziskovalci so 63 zdravih ljudi, starejših od 64 let, z žrebom razdelili v dve skupini. Po 60 sejah so udeleženci s terapijo na testih hitrosti mišljenja pridobili osem točk, v skupini brez nje pa se rezultat ni spremenil (Hadanny in sod., 2020).
- Šest starejših, ki jim je pešal spomin, je po 60 sejah na testih spomina doseglo povprečje svojih vrstnikov (Shapira in sod., 2021).
Kaj boste prebrali
Na bližnji hrib ste še pred leti prišli brez postanka. Zdaj se pri drugem ovinku ustavite in se delate, da občudujete razgled. Doma iščete očala, ki jih imate na čelu. Vnuk pri kartah točke sešteje hitreje od vas, domači pa vas tolažijo, da so to pač leta.
Leta res prinesejo spremembe, a ne pri vseh enako hitro. Raziskovalci, ki preučujejo zdravo staranje, že nekaj let preverjajo, ali bi hiperbarična kisikova terapija (HBOT) lahko upočasnila upad telesne in miselne zmogljivosti, ki ga prinašajo leta. Med terapijo človek v komori s povišanim tlakom diha čisti medicinski kisik.
HBOT za ohranjanje telesne in miselne zmogljivosti v starosti je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Letos so iranski raziskovalci zbrali vse dosedanje raziskave pri ljudeh, starejših od 50 let, in jih našli sedem (Mohammadi in sod., 2026). Najprepričljivejši podatki so iz Izraela, kjer so isto skupino zdravih ljudi po 64. letu opisali v dveh objavah. Po terapiji so hitreje mislili in zmogli več napora kot vrstniki brez nje (Hadanny in sod., 2020).
Staranje žil si lahko predstavljate kot vodovod v stari hiši. Cevi so še cele, a so se z leti zožile in do zadnje pipe na podstrešju priteče manj vode. Drobne žile v možganih in srcu so prav takšne zadnje pipe.
Vir številk: Mohammadi in sod., 2026; Hadanny in sod., 2020; Shapira in sod., 2021.
Zakaj staranje upočasni telo in misli
Z leti se žilne stene odebelijo in otrdijo. Notranja plast žil tvori manj dušikovega oksida, snovi, ki žile sprošča in širi. Upor v žilah se poveča in srce mora kri potiskati močneje.
Mlad človek v vsakdanu skoraj ne opazi, če tkiva dobijo malo manj kisika. Pri starejših pa je drugače. Izraelski raziskovalci navajajo, da je od kondicije močno odvisno, ali starejši vsakdanja opravila še zmorejo sami. Kondicijo merijo s tem, koliko kisika telo porabi ob največjem naporu (Hadanny in sod., 2024).
Podobno velja za možgane: ko se žilice okvarijo, so možgani slabše prekrvavljeni in začne jim primanjkovati kisika (Shapira in sod., 2021).
V komori s povišanim tlakom se v krvi raztopi bistveno več kisika, podobno kot ogljikov dioksid v zaprti steklenici mineralne vode. Kisika tedaj ne prenašajo več le rdeče krvničke, veliko ga je raztopljenega tudi v plazmi, tekočem delu krvi. Tak kisik laže pride tudi do tkiva za zoženimi cevmi.
Druga razlaga je manj očitna in spominja na trening. Tek telo za kratek čas spravi iz ravnovesja, odziv na ta napor pa ga okrepi. Med sejo je v telesu veliko kisika, po njej pa spet običajna količina, in celice ta padec zaznajo podobno kot pomanjkanje kisika.
Pomanjkanje kisika je za telo eden najmočnejših signalov za obnovo: spodbudi rast novih žil in delitev izvornih celic, iz katerih se tkiva obnavljajo. Izraelska raziskovalca sta ta pojav poimenovala hiperoksično-hipoksični paradoks: obilica kisika, ki ji sledi vrnitev na običajno raven, sproži podoben odziv kot njegovo pomanjkanje (Hadanny in Efrati, 2020).
Možgani so bili bolje prekrvavljeni
Pri zdravih starejših je magnetna resonanca po terapiji pokazala boljšo prekrvavitev več predelov možganov. Med njimi so bili predeli v čelnem delu, ki uravnava pozornost in načrtovanje (Hadanny in sod., 2020).
V krvi se je zvišala zaščitna beljakovina
Bolnikom z žilno demenco se je po terapiji v krvi zvišala raven humanina, beljakovine, ki jo raziskovalci povezujejo z zaščito živčnih celic. Čim višja je bila, tem boljši so bili v povprečju rezultati na miselnem testu (Xu in sod., 2019).
Srce se je krčilo učinkoviteje
Pri 31 ljudeh, starih povprečno 70 let, so terapijo izvajali zaradi težav s spominom. Po 60 sejah je ultrazvok pokazal nekoliko močnejše krčenje levega prekata, ki črpa kri v telo (Leitman in sod., 2020).
Pri miših so se žile razširile
Miši s spremembami, podobnimi Alzheimerjevi bolezni, so imele po terapiji širše arterije v možganih. Manj je bilo tudi oblog amiloida, beljakovine, ki se pri Alzheimerjevi bolezni kopiči med živčnimi celicami (Shapira in sod., 2021).
Če bi se žilice v možganih in srcu po terapiji res bolje odprle, bi tkivo dobilo več kisika tam, kjer ga s starostjo najprej zmanjka. Vodovod bi spet tekel do podstrešja.
Osnove delovanja terapije pojasnjuje članek Kako deluje hiperbarična kisikova terapija.
Po šestdesetih sejah hitrejše mišljenje
V izraelskem centru Sagol so med letoma 2016 in 2020 v raziskavo povabili zdrave ljudi, starejše od 64 let. Živeli so samostojno in niso imeli bolezenskega upada spomina. Skoraj polovica jih je še delala.
Z žrebom so jih razdelili v dve skupini: trideset jih je tri mesece prihajalo v komoro, 33 pa jih je živelo kot prej (Hadanny in sod., 2020).
Hitrost mišljenja se pozna pri vsakdanjih stvareh: kako hitro preberete vozni red, ali sledite pogovoru za polno mizo in kako hitro speljete, ko se na semaforju prižge zelena. Raziskovalci izboljšave povezujejo s tem, da sta bila čelni in temenski del možganov po terapiji bolje prekrvavljena, kar je pokazala magnetna resonanca (Hadanny in sod., 2020).
Prvo poročilo o tej raziskavi smo predstavili v članku o kognitivni vitalnosti po 65. letu. Pri istih ljudeh pa so merili še nekaj, kar je za samostojno življenje enako pomembno: koliko zmorejo telesno.
Ali se po terapiji v hiperbarični komori izboljša kondicija?
Na sobnem kolesu so izraelski udeleženci po terapiji med največjim naporom porabili za desetino več kisika na kilogram telesne teže kot na začetku. To pomeni, da so srce, pljuča in mišice zmogli več dela. V primerjalni skupini je ta vrednost v istem času nekoliko upadla (Hadanny in sod., 2024).
Razlika je bila še večja pri meji, pri kateri se dihanje med naporom opazno pospeši. Približno tam človek, ki gre peš v klanec, ne more več sproščeno govoriti. Napor, ki ga je telo zmoglo pod to mejo, se je v skupini s terapijo povečal za približno petino, v primerjalni pa je ostal enak.
Po mnenju raziskovalcev ta prag bolje kot največja zmogljivost pokaže, kako dolgo človek zdrži enakomerno obremenitev (Hadanny in sod., 2024). Za starejšega človeka bi to lahko pomenilo daljši sprehod brez postanka.
Pri 21 udeležencih s terapijo so z magnetno resonanco izmerili tudi prekrvavitev srčne mišice: povečala se je za skoraj četrtino, pri primerjalni skupini pa se je nekoliko zmanjšala. Raziskovalci imajo boljšo prekrvavitev srca za pomemben del razlage, zakaj se je kondicija izboljšala (Hadanny in sod., 2024).
Ko spomin že popušča
Zdravi udeleženci iz centra Sagol so imeli že na začetku rezultate nad povprečjem. Družine pa najpogosteje skrbi, kaj se zgodi, ko spomin že popušča. O tem za zdaj govorijo le manjše raziskave in opisi posameznih bolnikov v strokovnih revijah.
Šest ljudi, starih okoli 70 let, je imelo na testih spomina precej slabše rezultate od vrstnikov, v povprečju 87 točk. Sto točk pomeni povprečje ljudi iste starosti in izobrazbe. Pri drugih miselnih sposobnostih so bili povprečni.
V centru Sagol so tri mesece prejemali terapijo, skupaj 60 sej po enakem postopku kot zdravi vrstniki v prejšnji raziskavi.
Po terapiji se je njihova ocena spomina zvišala na 101 točko, na raven vrstnikov. Splošna ocena miselnih sposobnosti je narasla s 102 na skoraj 110 točk, magnetna resonanca pa je pokazala boljšo prekrvavitev več predelov možganov (Shapira in sod., 2021).
Ženska, stara 58 let, je pet let opažala, da ji pešata spomin in zbranost, v zadnjih osmih mesecih pa se je stanje hitro slabšalo. Slikanje presnove možganov (PET) je potrdilo Alzheimerjevo bolezen. Razen antidepresiva in vitaminov ni želela jemati zdravil.
V 66 dneh je opravila 40 sej hiperbarične kisikove terapije pri razmeroma nizkem tlaku 1,15 ATA. Po 21 sejah je spet pravilno narisala uro, kar je preprost preizkus spomina in mišljenja. Reševala je križanke in vsakdanja opravila spet opravljala sama. Zdravilo za Alzheimerjevo bolezen, ki so ga poskusili vmes, je po enem tednu opustila, ker po njeni oceni ni učinkovalo.
Po 40 sejah je povedala, da si bolje zapomni, bolje spi in se laže pogovarja; v tednu je imela pet dobrih in le dva slaba dneva. Ponovno slikanje je pokazalo od 6,5 do 38 odstotkov večjo presnovo v možganih.
Čez dva meseca so se težave vrnile. Seje je nadaljevala, tokrat ob zdravilih, in v naslednjih 20 mesecih je njeno stanje ostalo enako (Harch in Fogarty, 2018).
Kaj so izmerili pri starejših bolnikih
V pregledu so bile tudi raziskave pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, z boleznijo malih možganskih žil in z žilno demenco, ki nastane zaradi okvar možganskih žil. Terapijo so tam dodali zdravilom in jo primerjali s samimi zdravili, ne z navidezno terapijo, pri kateri bi primerjalna skupina v komori dihala navaden zrak.
Avtorji pregleda so ocenili, da so te raziskave zmerno zanesljive, izidi pa so bili ob dodanem kisiku boljši kot ob samih zdravilih (Mohammadi in sod., 2026). Dve od spodnjih raziskav sta iz pregleda, dveh večjih pa pregled ni zajel.
Mehanizme, ki jih raziskovalci povezujejo s Parkinsonovo boleznijo, smo podrobneje opisali v članku o Parkinsonovi bolezni in hiperbarični kisikovi terapiji.
Koliko sej so opravili udeleženci raziskav?
Starejši v raziskavah so v komoro prihajali pet- ali šestkrat na teden. V raziskavah centra Sagol in v raziskavi o žilni demenci iz leta 2019 je terapija trajala tri mesece.
| Parameter | Tipično območje |
|---|---|
| Tlak | od 2,0 do 2,2 ATA, toliko kot 10 do 12 metrov pod morsko gladino |
| Dihanje kisika | od 60 do 90 minut na sejo |
| Pogostost | pet- ali šestkrat na teden |
| Število sej | 60 v izraelskih raziskavah, pet na teden |
| Odmori | v Izraelu pet minut navadnega zraka vsakih 20 minut |
| Nižji tlak | v opisanem primeru Alzheimerjeve bolezni 1,15 ATA, 40 sej |
Podatki v tabeli so iz raziskav (Mohammadi in sod., 2026; Hadanny in sod., 2020; Xu in sod., 2019; Harch in Fogarty, 2018). O številu in pogostosti sej odloči zdravnik po pregledu.
Kaj ostaja odprto
Koliko je k razliki prispeval sam kisik? V raziskavi pri zdravih starejših primerjalna skupina ni hodila v komoro, zato je del razlike morda posledica rednih obiskov in pozornosti. Večino podatkov o zdravih starejših je poleg tega zbrala ena skupina v Izraelu, zato bodo dragocene raziskave drugih centrov.
Več bo morda pokazala raziskava, v kateri sodeluje 154 starejših s sladkorno boleznijo tipa 2 in blagimi težavami s spominom. V njej primerjalna skupina diha navaden zrak pri skoraj običajnem tlaku. Niti udeleženci niti raziskovalci ne vedo, kdo je v kateri skupini (BenAri in sod., 2020).
Po registru ClinicalTrials.gov je bilo zbiranje podatkov končano aprila 2024 (NCT03036254), objavljenih izsledkov pa v strokovni literaturi še nismo našli.
Kako dolgo učinek zdrži? Zdrave starejše so znova preizkusili teden ali dva po koncu terapije. Daljšega spremljanja pri njih še ni, ženska z Alzheimerjevo boleznijo pa je ob ponovljenih sejah in zdravilih ostala na enaki ravni še 20 mesecev (Harch in Fogarty, 2018).
Kaj pa terapija skupaj z vadbo? Opisane raziskave terapije z vadbo niso primerjale. V Kairu poteka raziskava, v kateri sodeluje 40 starejših po zdravljenju raka dojke. Preverja, ali kisik ob vadbi bolj zmanjša bolečine v mišicah in sklepih kot sama vadba (NCT07662629).
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Raziskave so zajele ljudi, starejše od 50 let, največ podatkov pa je o samostojnih in zdravih ljudeh okoli sedemdesetega leta. Morda v katerem od teh opisov prepoznate sebe ali bližnjega:
- ste zdravi in samostojni, a opažate, da mislite počasneje in se teže zberete;
- v klanec ali po stopnicah se zadihate prej kot pred leti;
- zdravnik je pri vas ugotovil blage težave s spominom, vi pa bi radi vedeli, kaj lahko storite poleg zdravil in vadbe;
- imate Parkinsonovo bolezen ali bolezen malih možganskih žil in vas zanima dopolnilna možnost ob zdravilih;
- pri mami ali očetu opažate, da vse pogosteje kaj pozabi in se manj giblje.
Kadar spomin hitro peša, je najprej potreben pregled pri osebnem zdravniku ali nevrologu, saj ima pozabljivost lahko tudi druge vzroke.
Tri vprašanja za pogovor z zdravnikom
- Ali so moje težave s spominom ali kondicijo običajne za moja leta?
- Katere preiskave bi bile smiselne, preden se odločim za katerokoli terapijo?
- Ali bi ob gibanju in zdravilih lahko razmislili tudi o hiperbarični kisikovi terapiji?
Na to, kako se staramo, vplivajo tudi vsakdanje navade: sprehod, družba, spanec. Kaj še lahko storite, je vredno vprašati zdravnika. Kaj se zgodi na prvem pregledu pri zdravniku za hiperbarično medicino, si preberite v razdelku o tem, kako poteka obravnava v OxySphere.
Pogosta vprašanja
Ali je zdravo staranje uradna indikacija za hiperbarično kisikovo terapijo?
Ne. Ohranjanje telesne in miselne zmogljivosti v starosti ni na seznamu stanj, pri katerih je terapija uradno priznana. Uradno pa je priznana na primer pri ranah, ki se sladkornim bolnikom slabo celijo; takšne rane so pri starejših pogoste.
Kateri protokol so uporabili v izraelski raziskavi pri zdravih starejših?
Udeleženci so v treh mesecih opravili 60 sej, pet na teden. Na vsaki so 90 minut prek maske dihali čisti kisik pri 2 ATA, vsakih 20 minut pa so imeli pet minut odmora z navadnim zrakom (Hadanny in sod., 2020).
Kakšni so bili neželeni učinki pri starejših?
Avtorji sistematičnega pregleda poročajo, da so bili neželeni učinki večinoma blagi (Mohammadi in sod., 2026). V izraelski raziskavi so imeli trije udeleženci blago poškodbo srednjega ušesa zaradi spremembe tlaka. Zdravili so jo brez posega in vsi so terapijo dokončali (Hadanny in sod., 2024).
Ali terapija nadomesti gibanje?
Ne. Nobena od opisanih raziskav terapije ni primerjala z vadbo. V izraelski raziskavi udeleženci med terapijo niso smeli spreminjati gibanja in prehrane, da bi bila primerjava med skupinama poštena (Hadanny in sod., 2020).
Ko se klanec spet malo zravna
S starostjo se drobne žile zožijo in tkivo dobi manj kisika, kar se pozna pri hitrosti mišljenja in v klancu. Raziskave opisujejo, da se je pri zdravih starejših po hiperbarični kisikovi terapiji izboljšal pretok krvi skozi možgane in srce. Ob koncu terapije so udeleženci hitreje mislili, bili bolj zbrani in zmogli več napora kot vrstniki brez terapije.
Hiperbarična kisikova terapija staranja ne ustavi in ne nadomesti gibanja, družbe ali zdravil. Raziskav je zaenkrat malo in večina je majhnih. Za človeka, ki bi rad čim dlje sam prišel na svoj hrib, pa je to možnost, ki jo raziskovalci resno preučujejo.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Mohammadi M, Fashkhami AN, Baghban AA. Hyperbaric oxygen therapy for physical and cognitive performance in older adults: a systematic review. J Aging Phys Act. 2026 (e-objava 7. 10. 2026):1–10. doi:10.1123/japa.2025-0308
- Hadanny A, Daniel-Kotovsky M, Suzin G, et al. Cognitive enhancement of healthy older adults using hyperbaric oxygen: a randomized controlled trial. Aging (Albany NY). 2020;12(13):13740–13761. doi:10.18632/aging.103571
- Hadanny A, Sasson E, Copel L, et al. Physical enhancement of older adults using hyperbaric oxygen: a randomized controlled trial. BMC Geriatr. 2024;24(1):572. doi:10.1186/s12877-024-05146-3
- Shapira R, Gdalyahu A, Gottfried I, et al. Hyperbaric oxygen therapy alleviates vascular dysfunction and amyloid burden in an Alzheimer’s disease mouse model and in elderly patients. Aging (Albany NY). 2021;13(17):20935–20961. doi:10.18632/aging.203485
- Hadanny A, Efrati S. The hyperoxic-hypoxic paradox. Biomolecules. 2020;10(6):958. doi:10.3390/biom10060958
- Harch PG, Fogarty EF. Hyperbaric oxygen therapy for Alzheimer’s dementia with positron emission tomography imaging: a case report. Med Gas Res. 2018;8(4):181–184. doi:10.4103/2045-9912.248271
- Leitman M, Efrati S, Fuchs S, Hadanny A, Vered Z. The effect of hyperbaric oxygenation therapy on myocardial function. Int J Cardiovasc Imaging. 2020;36(5):833–840. doi:10.1007/s10554-020-01773-0
- Xu Y, Wang Q, Qu Z, Yang J, Zhang X, Zhao Y. Protective effect of hyperbaric oxygen therapy on cognitive function in patients with vascular dementia. Cell Transplant. 2019;28(8):1071–1075. doi:10.1177/0963689719853540
- Bu S, Liu W, Sheng X, Jin L, Zhao Q. Hyperbaric oxygen therapy improves motor symptoms, sleep, and cognitive dysfunctions in Parkinson’s disease. Dement Geriatr Cogn Disord. 2025;54(3):187–200. doi:10.1159/000542619
- Liu R, Hao M, Hui J, Shao J, Ma W, Dang L. Effect of hyperbaric oxygen combined with folic acid on clinical efficacy and cognitive function in patients with cerebral small vessel disease. Am J Transl Res. 2023;15(3):1897–1904. PMID: 37056817
- Li J, Meng X, Li F, Liu J, Ma M, Chen W. Huperzine A combined with hyperbaric oxygen on the effect on cognitive function and serum hypoxia-inducible factor-1α level in elderly patients with vascular dementia. Am J Transl Res. 2021;13(6):6897–6904. PMID: 34306441
- BenAri O, Efrati S, Sano M, et al. A double-blind placebo-controlled clinical trial testing the effect of hyperbaric oxygen therapy on brain and cognitive outcomes of mildly cognitively impaired elderly with type 2 diabetes: study design. Alzheimers Dement (N Y). 2020;6(1):e12008. doi:10.1002/trc2.12008
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
