Slikanje možganov pred in po hiperbarični kisikovi terapiji je razkrilo nekaj, kar je medicina dolgo iskala: vidno, merljivo normalizacijo patoloških centrov za bolečino. Več kot dve desetletji raziskav nakazujeta, da fibromialgija ni nujno doživljenjska obsodba.
Razpršena bolečina po vsem telesu. Občutek, kot da bi vam nekdo s prsti tiščal v vse mišice hkrati. Nepredstavljiva utrujenost, ki je spanje ne odpravi. Možganska “megla”, ki vam onemogoča sklepati misel do konca. Tisoče pacientk – kajti gre v veliki večini za ženske – v Sloveniji in milijone po svetu, ki živijo s fibromialgijo, pozna ta opis prepogosto. In s skoraj enako frustracijo poznajo tudi obrazek zdravnika, ki po vrsti negativnih izvidov reče: “Verjetno je psihosomatsko.”
Sodobna nevrologija ta stavek dokončno zavrača. Fibromialgija ni domišljija in ni “v glavi” v psihološkem smislu. Je v možganih – v dobesednem, anatomskem in funkcionalnem pomenu. In prav to spoznanje odpira vrata terapevtskim pristopom, ki naslavljajo izvor, ne le simptome.
Kaj se v resnici dogaja v možganih
Sindrom fibromialgije so v preteklosti razlagali kot motnjo mišic ali sklepov. Ker preiskave krvi niso pokazale nobenega vnetja na obrobju telesa in slikanje sklepov ni razkrilo poškodb, so zdravniki sklepali, da gre za psihogeno motnjo. To razumevanje pa je v zadnjih dveh desetletjih dokončno zastarelo.
Sodobna nevroznanost je s funkcionalnim slikanjem možganov (fMRI in SPECT) pokazala, da imajo bolnice s fibromialgijo merljivo, ponovljivo motnjo v možganskih centrih za procesiranje bolečine. Strokovno se ta motnja imenuje centralna senzibilizacija: živčni sistem postane pretirano občutljiv in iz nedolžnih dotikov ali blagih dražljajev ustvari signale, ki jih možgani prepoznajo kot hudo bolečino.
Kaj to pomeni v praksi? Pacientka začuti pekočo bolečino že ob lahnem dotiku oblačila ali objemu otroka. Strokovno temu rečemo alodinija – bolečina iz dražljaja, ki normalno ne bi smel boleti. Ne gre za pretiravanje. Bolečina je popolnoma resnična – le da je njen izvor v napačno nastavljenem “termostatu” v možganih, ne v poškodbi tkiva.
Avtorji raziskav pri tem pogosto opisujejo dvojni vzorec: določene zadnje dele možganov (zlasti talamus in obkrožajoče predele, ki sprejemajo bolečinske signale) so opazili kot hiperaktivne – ti predeli neprestano “kričijo” o bolečini. Hkrati so v čelnih predelih, ki bi morali bolečino zavirati in regulirati, beležili premajhno aktivnost. Ravnotežje med pošiljatelji in zaviralci bolečinskih signalov je porušeno.
K temu raziskovalci dodajajo še dva mehanizma: nevroinflamacijo – tiho, dolgotrajno vnetje v živčnem tkivu z aktivacijo glialnih celic – in mitohondrijsko disfunkcijo, ki povzroča kronično utrujenost ne glede na količino spanja. Vse troje – senzibilizacija, vnetje in pomanjkanje energije v celicah – tvori ozadje, na katerem so raziskovalci preučevali, ali bi hiperbarični kisik lahko sprožil regenerativne procese.
Prelomna študija: ko se je možganska slika spremenila
Avtorji so v študiji uporabili pristop, ki je naredil rezultate še posebej prepričljive: prečni (crossover) model. Polovica pacientk je terapijo prejela takoj, druga polovica pa po 2-mesečnem opazovanem obdobju brez terapije. Tako je bila vsaka skupina sama svoj kontrolni vzorec – kar pomeni, da so lahko izključili spontano izboljšanje, sezonske vplive ali placebo učinek.
V kontrolnem obdobju, ko pacientke niso prejemale ničesar, raziskovalci niso zabeležili nobenih izboljšav. Po 40 hiperbaričnih sejah pa so se pri obeh skupinah pokazale jasne spremembe – tako v simptomih kot v slikah možganov.
Kaj je pokazalo slikanje možganov
Najpomembnejši del Efratijeve študije ni bila lestvica simptomov, ampak SPECT slika možganov. Avtorji so poročali, da je hiperaktivnost zadnjih predelov možganov upadla, hkrati pa se je premajhna aktivnost v čelnih predelih dvignila. Z drugimi besedami: nenormalni vzorec, ki je značilen za fibromialgijo, se je vidno približal vzorcu zdravih oseb.
Brodmannova območja 7L+R, 37L, 36L, 17L – območja, ki pri fibromialgiji “preglasno” pošiljajo bolečinske signale.
Brodmannova območja 25, 10, 47R, 45R, 11R, 9R, 8R, 38L – območja, ki bolečino zavirajo in regulirajo čustveni odziv.
Pacientke so prenesle močnejši pritisk na občutljive točke, preden so zaznale bolečino.
Izboljšanje na vprašalnikih kakovosti življenja, utrujenosti, čustvene stiske in spanja.
Najbolj odmeven podatek, ki ga je študija prinesla, pa je bil klinični: po 40 sejah velik del pacientk klinično ni več izpolnjeval diagnostičnih meril za fibromialgijo. V medijskih in strokovnih predstavitvah Sagol Centra je avtor študije ta delež navedel okrog 70 odstotkov. To ne pomeni, da so simptomi dokončno izginili pri vseh – pomeni, da je njihova intenziteta in razširjenost padla pod prag, po katerem se diagnoza fibromialgije sploh postavi.
Drugi raziskovalni dokazi: ne samo Sagol Center
Eden pomembnih dejavnikov, ki povečuje verodostojnost izsledkov, je dejstvo, da Efratijeva študija ni osamljena. Že leta 2004 je Yildiz s sodelavci izvedel randomizirano kontrolirano študijo v Turčiji s 50 pacienti, kjer so po 15 hiperbaričnih sejah opazili pomembno znižanje bolečine, manj občutljivih točk in višji prag bolečine v primerjavi s kontrolno skupino. Bila je to prva čvrstejša randomizirana študija na tem področju.
Kar pravijo meta-analize
Kadar govorimo o tehtnosti znanstvenih dokazov, posamezne študije ne zadostujejo – potrebne so meta-analize, ki združujejo podatke več raziskav. V zadnjih treh letih so bile o HBOT pri fibromialgiji objavljene tri:
- Chen X. in sod. (2023, BMJ Open): sistematični pregled in meta-analiza, ki je potrdila pomembno znižanje bolečine in funkcionalnih oviranosti po HBOT.
- Cao C. in sod. (2023, Clinics and Practice): meta-analiza 4 randomiziranih kontroliranih študij s 163 udeleženkami. Avtorji so poročali o velikih učinkih za izboljšanje FIQ (SMD = −1,57; 95 % IZ od −2,34 do −0,80) in za zmanjšanje občutljivih točk (SMD = −2,50; 95 % IZ od −3,96 do −1,05).
- Martín Pérez S. in sod. (2025, Muscles): najnovejši sistematični pregled o HBOT pri sindromih mišično-skeletne bolečine, ki je zaključil, da pri fibromialgiji obstaja konsistentno znižanje bolečine in zmerna funkcionalna izboljšanja.
Pomembno opozorilo: avtorji vseh treh meta-analiz hkrati poudarjajo, da so dosedanje raziskave še vedno relativno majhne in metodološko raznolike. Pozivajo k večjim, metodološko strožjim študijam, da bi se učinkovitost HBOT pri fibromialgiji čvrsto utrdila tudi z vidika medicine, ki temelji na dokazih najvišje stopnje. HBOT pri fibromialgiji uradno še ni del seznama indikacij UHMS ali ECHM – uvršča se v območje obetavne raziskovalne uporabe (“off-label”).
Kako bi HBOT lahko deloval na fibromialgijske možgane
Da bi razumeli, zakaj se je možganska slika v Efratijevi študiji vidno spremenila, je treba razumeti, kaj hiperbarični kisik počne s tkivi pod tlakom. V komori bolnik diha 100-odstotni medicinski kisik pri tlaku 2,0 ATA – kar je dvakratnik atmosferskega tlaka na morski gladini. Po Henryjevem zakonu se pod tem tlakom bistveno več kisika raztopi neposredno v krvni plazmi – do dvajsetkrat več kot pri normalnem dihanju.
Ta hiperoksigeniran in hkrati hiperbarični pogoj sproži več mehanizmov hkrati, ki so bili v raziskovalni literaturi opisani v zvezi z možgani in s centralnim živčevjem:
Umirjanje nevroinflamacije
Raziskave navajajo, da HBOT zniža raven provnetnih citokinov (IL-6, TNF-α) in modulira aktivacijo glialnih celic. Kronično tiho vnetje v živčnem tkivu se umiri.
Nevroplastičnost in popravilo
Avtorji opisujejo, da hiperoksični šok spodbudi izražanje nevrotrofičnih dejavnikov (BDNF) in mobilizacijo matičnih celic – pogoje, v katerih se lahko sprožijo procesi popravila živčnih povezav.
Ureditev mitohondrijske funkcije
Mitohondriji – “elektrarne” celic – so pri fibromialgiji disfunkcionalni. Hiperbarični kisik je gorivo za njihovo delovanje; raziskave kažejo, da HBOT izboljša celično respiracijo in proizvodnjo ATP.
Modulacija bolečine v možganih
HBOT vpliva na sintezo dušikovega oksida v živčnih celicah in na delovanje serotonergičnih ter dopaminergičnih poti, ki uravnavajo zaznavo bolečine. To je verjetno eden od ključev za zmanjšano alodinijo.
Spodbuda angiogeneze
HBOT spodbudi rast novih kapilar (preko VEGF) – tudi v predelih možganov, ki so bili pri kronični centralni senzibilizaciji slabše prekrvavljeni.
Zakaj zdravila tega ne morejo
Pregabalin in duloksetin omilita simptome dokler ju jemljete. Ne odpravljata pa nevroinflamacije, ne sprožata nevroplastičnih sprememb in ne obnavljata mikrocirkulacije v prizadetih predelih možganov.
Kako izgleda protokol, ki je bil uporabljen v študijah
V študijah, ki so pokazale najbolj izrazite rezultate, je bil protokol natančno standardiziran. Spodaj povzemamo parametre, kakršne so v svojih študijah uporabljali raziskovalci Sagol Centra:
| Parameter | Vrednost v študiji Efrati 2015 |
|---|---|
| Tlak v komori | 2,0 ATA |
| Čistost kisika | 100 % medicinski kisik |
| Trajanje seje | 90 minut |
| Frekvenca | 5× tedensko (pon–pet) |
| Skupno število sej | 40 sej (~8 tednov) |
| Spremljanje | Algometrija, vprašalniki kakovosti življenja, SPECT slikanje možganov |
V študiji Ablin/Efrati 2023 (fibromialgija po možganski poškodbi) so avtorji uporabili intenzivnejši protokol s 60 sejami, kar nakazuje, da pri pacientih z izrazito travmatično komponento večje število sej lahko prinese boljši izid.
Pomembno opozorilo: hiperbarična kisikova terapija pri fibromialgiji še ni uradno priznana indikacija mednarodnih hiperbaričnih združenj (UHMS, ECHM). Uporaba je raziskovalna in se izvaja na podlagi rastoče, a še ne dokončne literature. Uradno priznane indikacije HBOT vključujejo druga stanja (kot so dekompresijska bolezen, kronična rana pri sladkorni bolezni, pozne radiacijske poškodbe). Pri fibromialgiji govorimo o obetavnem off-label področju, ki je predmet aktivnega znanstvenega proučevanja.
Kaj raziskave o učinku HBOT pri fibromialgiji ne povedo
Pomembno je, da so meje znanstvenih dokazov predstavljene odkrito. Trenutna literatura pri vsem optimizmu ne odgovarja na nekaj ključnih vprašanj:
Trajanje učinka: raziskave pretežno spremljajo izide neposredno po terapiji ali nekaj mesecev pozneje. Dolgoročnih podatkov o tem, kako dolgo pri kateri pacientki rezultati zdržijo, je še malo. Klinične izkušnje Sagol Centra in drugih kažejo, da pri delu pacientov koristi vztrajajo dolgoročno, pri delu pa se simptomi sčasoma vrnejo in se lahko ponovno odzovejo na “vzdrževalne” cikle terapije.
Profil bolnikov, ki se ne odzove: v vseh dosedanjih študijah obstaja delež pacientk, ki na HBOT ne reagira tako, kot pričakujemo. Mehanizem, zakaj se določeni možgani ne odzovejo na povečan tlak in kisik, ostaja nedorečen.
Vloga psiholoških dejavnikov: ker je fibromialgija pri velikem deležu pacientk povezana z zgodovino travme – fizične ali psihične – samo HBOT brez sočasne psihoterapevtske obravnave verjetno ne reši vsega. Skupina Boussi-Gross (2024) je opozorila prav na to: pri fibromialgiji, povezani s travmo iz otroštva, je integriran pristop ključ za trajne učinke.
Še manjkajo zelo veliki RCT: meta-analize iz 2023 in 2025 enotno ugotavljajo, da bi za nedvoumno priznanje fibromialgije kot uradne indikacije HBOT potrebovali še obsežnejše randomizirane kontrolirane študije z več sto udeleženkami.
Katerim bolnikom bi lahko HBOT najbolj koristila?
Iz dosedanje literature izhajajo nekateri profili bolnikov, pri katerih je raziskovalna uporaba HBOT izkazala najbolj prepričljive rezultate in pri katerih je smiselno z lečečim zdravnikom razpravljati o možnosti hiperbarične terapije v sklopu kliničnih centrov, ki tako obravnavo izvajajo:
Pacientke z dolgoletno fibromialgijo, ki na zdravila ne odgovarjajo več: ravno te pacientke je vključevala Efratijeva študija leta 2015. Profil ustreza ženskam, starim 30–60 let, z razpršeno bolečino, hudo utrujenostjo in motnjami spanja, ki standardna zdravila (pregabalin, duloksetin, amitriptilin) prenašajo slabo ali jim ne pomagajo več.
Pacienti s fibromialgijo po lažji možganski poškodbi (post-TBI): Ablin in Efrati (2023) sta to populacijo posebej preučila in pri njej zaznala izrazito odzivnost na HBOT v primerjavi z zdravili. Gre za bolnike, ki so razvili kronično bolečino po pretresu možganov, prometnih nesrečah ali športnih udarcih.
Pacientke s fibromialgijo, povezano s preteklo travmo: Boussi-Gross in sod. (2024) so pokazali, da pri tej zelo specifični populaciji HBOT klinično deluje bolje kot zdravila, vendar so ti bolniki praviloma deležni tudi vzporedne psihoterapevtske obravnave.
Pacienti s pridruženim sindromom kronične utrujenosti: v hiperbaričnih monografijah (npr. The Art and Science of Hyperbaric Medicine) avtorji opisujejo skupne mehanizme med fibromialgijo in sindromom kronične utrujenosti (CFS) – centralna senzibilizacija in mitohondrijska disfunkcija – ter raziskovalno uporabo HBOT pri obeh.
Bolečina je resnična. Možgani jo lahko ponovno “umerijo”.
Najpomembnejše sporočilo dosedanjih raziskav o hiperbarični kisikovi terapiji pri fibromialgiji je tudi najpomembnejše sporočilo za bolnice same: vaša bolečina ni izmišljena. Ima fiziološko osnovo, ki jo je sodobno slikanje možganov večkrat dokumentiralo. In več strok navaja, da fibromialgija ne pomeni nujno doživljenjske obsodbe na zdravila in poslabševanje kakovosti življenja.
Študije Sagol Centra v Izraelu, randomizirane preskuse Yildiza, Izquierdo-Alventose in tri novejše meta-analize podajajo skladno sliko: HBOT bi pri ustrezno izbranem deležu bolnikov lahko pripeljal do umirjanja patoloških možganskih centrov, dviga praga bolečine, izboljšanja spanja in vrnitve funkcionalnega življenja. Pri delu raziskovanih pacientk so avtorji celo poročali, da klinično niso več izpolnjevali meril za diagnozo.
V OxySphere Medical izvajamo Hiperbarično kisikovo terapijo v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom strokovnega vodje ambulante prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri in literatura
Primarne klinične študije
- Efrati S, Golan H, Bechor Y, Faran Y, Daphna-Tekoah S, Sekler G, et al. Hyperbaric oxygen therapy can diminish fibromyalgia syndrome – prospective clinical trial. PLOS ONE. 2015;10(5):e0127012. DOI: 10.1371/journal.pone.0127012
- Yildiz S, Kiralp MZ, Akin A, Keskin I, Ay H, Dursun H, Cimsit M. A new treatment modality for fibromyalgia syndrome: hyperbaric oxygen therapy. J Int Med Res. 2004;32(3):263–7. DOI: 10.1177/147323000403200305
- Izquierdo-Alventosa R, Inglés M, Cortés-Amador S, et al. Low-pressure hyperbaric oxygen therapy in women with fibromyalgia: a randomized controlled trial. Int J Environ Res Public Health. 2020;17(8):2899.
- Ablin JN, Lang E, Catalogna M, Aloush V, Hadanny A, Doenyas-Barak K, et al. Hyperbaric oxygen therapy compared to pharmacological intervention in fibromyalgia patients following traumatic brain injury: A randomized, controlled trial. PLOS ONE. 2023;18(3):e0282406. DOI: 10.1371/journal.pone.0282406
- Boussi-Gross R, Catalogna M, Lang E, Shamai Z, Ablin JN, Aloush V, et al. Hyperbaric oxygen therapy vs. pharmacological intervention in adults with fibromyalgia related to childhood sexual abuse: prospective, randomized clinical trial. Sci Rep. 2024;14:11588. DOI: 10.1038/s41598-024-62161-5
- Efrati S, Hadanny A, Daphna-Tekoah S, et al. Recovery of repressed memories in fibromyalgia patients treated with hyperbaric oxygen – case series. Front Psychol. 2018.
Sistematični pregledi in meta-analize
- Chen X, You J, Ma H, Zhou M, Huang C. Efficacy and safety of hyperbaric oxygen therapy for fibromyalgia: a systematic review and meta-analysis. BMJ Open. 2023;13(1):e062322. DOI: 10.1136/bmjopen-2022-062322
- Cao C, Li Q, Zhang X, Varrassi G, Wang H. Effectiveness of Hyperbaric Oxygen for Fibromyalgia: A Meta-Analysis of Randomized Controlled Trials. Clin Pract. 2023;13(3):589–602. DOI: 10.3390/clinpract13030053
- Kulshreshtha P, Neyaz O, Begum S, Yadav RK, Deepak K. Assessment of the efficacy and safety of hyperbaric oxygen therapy on pain in patients with fibromyalgia: A systematic review and meta-analysis of randomised controlled studies. Journal of Medical Evidence. 2024;5:40–54.
- Martín Pérez SE, et al. Effectiveness of Hyperbaric Oxygen Therapy for Musculoskeletal Pain Syndromes: A Systematic Review. Muscles. 2025;4(4):63.
Strokovne monografije in viri
- Neuman TS, Thom SR. Physiology and Medicine of Hyperbaric Oxygen Therapy. Saunders/Elsevier; chapters on neurology and pain management.
- Harch PG, et al. The Art and Science of Hyperbaric Medicine. Indication: Fibromyalgia Syndrome (FMS) and Chronic Fatigue Syndrome (CFS). Best Publishing.
- Wolfe F, Clauw DJ, Fitzcharles MA, et al. 2016 Revisions to the 2010/2011 fibromyalgia diagnostic criteria. Semin Arthritis Rheum. 2016;46(3):319–329.
- Tel Aviv University. Hyperbaric Treatment More Effective than Medicines for Fibromyalgia Caused by Head Injury. Press release, March 2023.
- UHMS (Undersea and Hyperbaric Medical Society) – Indications for Hyperbaric Oxygen Therapy, najnovejša izdaja.
- ECHM (European Committee for Hyperbaric Medicine) – Recommendations on Hyperbaric Oxygen Therapy.
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
