Krvavitev iz mehurja se lahko pojavi še leta po obsevanju prostate, vendar ni nujno trajna. Pri tej pozni posledici obsevanja je hiperbarična kisikova terapija uradno priznan način zdravljenja. V randomizirani raziskavi se je izboljšanje pri približno sedmih od desetih bolnikov ohranilo pet let.
- V randomizirani raziskavi z 87 bolniki je bilo izboljšanje po terapiji več kot dvakrat večje kot ob običajni obravnavi, po petih letih pa je trajalo še pri skoraj 70 odstotkih zdravljenih (Oscarsson in sod., 2019; 2025).
- Kadar krvavitve ni ustavilo drugo zdravljenje, je po terapiji prenehala pri 9 od 10 bolnikov (Ribeiro de Oliveira in sod., 2015).
- Kadar so bolniki terapijo začeli v šestih mesecih od prve krvavitve, se jih je odzvalo 27 od 28 (Chong in sod., 2005).
Kaj boste prebrali
- Zakaj obsevan mehur krvavi še leta pozneje
- Kako kisik pod tlakom deluje v obsevanem tkivu
- Pet let po terapiji: raziskava RICH-ART
- Ali je radiacijski cistitis med uradnimi indikacijami?
- Čim prej se terapija začne, tem boljši je odziv
- Kadar po obsevanju krvavi danka
- Kaj ostaja odprto
- Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
Zjutraj je urin v straniščni školjki rdečkast. Zdravljenje se je končalo pred leti, izvidi PSA so dobri in življenje je spet steklo. Prva misel je, da se je bolezen vrnila.
Vzrok krvi v urinu mora vedno pojasniti urolog, a je lahko tudi drug in precej manj strašljiv. Obsevanje, ki uniči rakave celice, namreč poškoduje tudi drobne žile v steni mehurja, takšna stena pa lahko krvavi še leta pozneje. Zdravniki temu stanju pravijo radiacijski cistitis, hiperbarična kisikova terapija (HBOT) pa sodi med najbolje raziskane načine zdravljenja.
Obsevano steno mehurja si lahko predstavljate kot vrt, v katerem so počile namakalne cevi. Zemlja se počasi izsuši, v njej pa poženejo le krhki poganjki, ki se ob vsakem dotiku zlomijo. Tako se vedejo tudi tanke žilice v obsevani steni, ki zakrvavijo, ko se mehur napolni. Vlogo vode ima v tej primerjavi kisik pod povišanim tlakom.
V randomizirani raziskavi iz nordijskih držav je bilo izboljšanje več kot dvakrat večje kot ob običajni obravnavi. Pri več kot dveh tretjinah bolnikov je zdržalo še po petih letih (Oscarsson in sod., 2019; 2025). Krvavitev se je ustavila celo pri devetih od desetih bolnikov, pri katerih je drugo zdravljenje odpovedalo (Ribeiro de Oliveira in sod., 2015).
Vir številk: Oscarsson in sod., EClinicalMedicine, 2025; Chong in sod., Urology, 2005; Villeirs in sod., Int J Urol, 2020.
Zakaj obsevan mehur krvavi še leta pozneje
Na prvi pogled je vse videti kot vnetje, ki bi moralo miniti. V resnici se v mehurju dogaja nekaj, kar je počasnejše in trdovratnejše od vnetja.
Ameriški čeljustni kirurg Robert Marx je leta 1983 obsevano tkivo opisal s tremi primanjkljaji: v njem je premalo kisika, premalo celic in premalo žil. Takšno tkivo se po najmanjši poškodbi ne zmore zaceliti, ker mu manjka prav tisto, kar je za celjenje potrebno (Marx, 1983). Opis je nastal pri čeljustni kosti, danes pa z njim razlagajo tudi druga obsevana tkiva.
V mehurju se to pokaže na dva načina. Stena se postopoma zatrdi, mehur drži manj urina in bolnik pogosteje hodi na stranišče. Hkrati pod sluznico nastajajo tanke, razširjene žilice, ki ob polnjenju mehurja rade počijo. Za krvjo v urinu se tako skriva dolgotrajno pomanjkanje kisika.
Zato raziskovalci kisik pod povišanim tlakom pri tem stanju proučujejo že desetletja. Pri tem ne gre za to, da bi zaprli posamezno žilico, ampak za to, da bi izboljšali razmere v tkivu, iz katerega krvavitve izvirajo.
Kako kisik pod tlakom deluje v obsevanem tkivu
Med sejo bolnik diha čisti kisik v komori, v kateri je tlak tolikšen kot 14 metrov pod morsko gladino. Pod tlakom kisika ne prenašajo več le rdeče krvničke, saj se ga veliko raztopi tudi v krvni plazmi.
Kisik v plazmi
Kisik, raztopljen v plazmi, ne potrebuje rdečih krvničk in doseže tudi dele stene mehurja, kamor krvničke skozi uničene žilice ne pridejo.
Rast novih kapilar
Pri obsevanih kuncih je bila po seriji sej gostota drobnih žil osem- do devetkrat večja kot pri živalih, ki so dihale zrak ali kisik pri običajnem tlaku (Marx in sod., 1990).
Izvorne celice se sprostijo v kri
Število izvornih celic CD34+ v krvi se je pri ljudeh po eni seji podvojilo, po dvajsetih sejah pa je bilo osemkrat večje (Thom in sod., 2006). Te celice sodelujejo pri obnovi žil.
Več sej, manj krvavitev
Krvavitev je prenehala pri 60 odstotkih bolnikov po 20 sejah in pri 79 odstotkih po 40 sejah. Pri vseh dvanajstih, ki so opravili 60 sej, v urinu ni bilo več vidne krvi (Booher in sod., 2026).
Za vse to je potreben čas. Ker nove žile ne zrastejo po eni seji, so bolniki v raziskavah opravili od 30 do 40 sej v šestih do osmih tednih.
Pet let po terapiji: raziskava RICH-ART
Najmočnejši dokaz prihaja iz petih univerzitetnih bolnišnic na severu Evrope. Tamkajšnji raziskovalci so se vprašali, ali je hiperbarični kisik za bolnike s poškodovanim mehurjem boljši od običajne obravnave.
Vprašalnik EPIC namreč sprašuje po vsakdanjih stvareh: kako pogosto bolnik hodi na stranišče, ali ga pri uriniranju peče in ali opazi kri. Sprašuje tudi, ali mu uhaja urin in koliko ga vse to moti.
Zdravniki so opisali 95-letnega moškega, ki je po obsevanju raka mehurja začel močno krvaveti. Krvavitve niso ustavili ne zdravila za strjevanje krvi ne izpiranja mehurja ne dvakratna zapora arterij mehurja (embolizacija), prejel pa je že 12 transfuzij.
Izbrali so nižji tlak od običajnega, od 1,4 do 1,6 ATA, seje pa so razporedili čez vse leto. Po 69 sejah se je stanje opazno izboljšalo, nato pa bolnik osem mesecev ni potreboval nobene transfuzije (Lin in sod., 2025).
Kaj so izmerili v drugih raziskavah
Nordijska raziskava ni osamljena. Podobne rezultate so objavili centri z različnih celin, tudi pri bolnikih, pri katerih prejšnje zdravljenje ni bilo uspešno.
Portugalska raziskava je zajela samo bolnike, pri katerih druga zdravljenja niso ustavila krvavitve. Izid je bil povezan s tem, ali so bolniki pred terapijo že potrebovali transfuzije, in s številom opravljenih sej (Ribeiro de Oliveira in sod., 2015).
Kdor je prebolel raka, se pogosto vpraša, ali bi kisik lahko spodbudil rast tumorja. Pregled laboratorijskih raziskav, poskusov na živalih in kliničnih raziskav je pokazal, da kisik rasti tumorjev ne pospešuje. Avtorji iz tega sklepajo, da prebolel rak ni razlog za odklonitev terapije (Feldmeier in sod., 2003).
Ali je radiacijski cistitis med uradnimi indikacijami?
Da. Ameriško združenje za podvodno in hiperbarično medicino (UHMS) pozne radiacijske poškodbe mehkih tkiv uvršča med uradne indikacije za hiperbarično kisikovo terapijo. Evropski odbor za hiperbarično medicino (ECHM) pa za radiacijski cistitis daje priporočilo najvišje stopnje (Mathieu in sod., 2017).
Podobno stališče ima tudi Kanadsko urološko združenje. V njegovih smernicah je hiperbarična kisikova terapija opisana kot najbolje raziskan način zdravljenja krvavitve iz mehurja po obsevanju. Avtorji jo priporočajo zgodaj, in sicer bolnikom, pri katerih krvavitve ni ustavila cistoskopija s koagulacijo (Goucher in sod., 2019).
Čim prej se terapija začne, tem boljši je odziv
V ameriški raziskavi s 60 bolniki se je na terapijo odzvalo 80 odstotkov bolnikov. Med tistimi, ki so začeli v šestih mesecih od prve krvavitve, se jih je odzvalo kar 27 od 28 (Chong in sod., 2005).
Možna razlaga je, da je v steni mehurja, ki še ni povsem zabrazgotinjena, več živih celic, ki se na kisik lahko odzovejo. Pri poznejšem začetku terapije se je v isti raziskavi odzvala približno dve tretjini bolnikov (Chong in sod., 2005).
Kadar po obsevanju krvavi danka
Danka leži tik za prostato in pri obsevanju pogosto prejme del odmerka. Pri nekaterih moških se zato pozneje pojavijo težave tudi z njo: kri na blatu, nenadno siljenje na blato in bolečine. Terapijo so pri danki preverili tudi z randomizirano raziskavo, tokrat celo s primerjalno skupino na navidezni terapiji.
V raziskavi s 120 bolniki, pri katerih običajna zdravljenja niso zadostovala, se je stanje po hiperbaričnem kisiku izboljšalo pri 89 odstotkih bolnikov, po navidezni terapiji pa pri 63 odstotkih. Na vsake tri bolnike, ki so prejeli terapijo, je bilo tako eno izboljšanje več kot ob navidezni terapiji (Clarke in sod., 2008).
Britanska raziskava HOT2, ki je zajela bolnike z različnimi črevesnimi težavami po obsevanju medenice, razlike ni pokazala (Glover in sod., 2016). Najtrdnejši dokazi tako ostajajo pri krvavitvah iz danke, v švedski skupini bolnikov pa so se težave z danko olajšale pri 89 odstotkih (Oscarsson in sod., 2013).
Zdravnik je v reviji Cureus opisal 72-letnega moškega, ki so mu prostato obsevali leta 2016, sedem let pozneje pa je začel krvaveti iz danke. Krvavitve niso ustavili trikratna argonska koagulacija žilic, klistiri, zdravila in radiofrekvenčna ablacija. Zaradi izgube krvi je potreboval tudi transfuzijo.
Nato je v sedmih tednih opravil 30 sej hiperbarične terapije. Na kontrolni endoskopiji je bila sluznica, razen ene majhne čiste razjede, zaceljena, krvavitev pa je prenehala (Shakarchi, 2026).
Kako so terapijo izvajali v raziskavah
Protokoli so v raziskavah precej enotni. Spodnja tabela povzema, kar so uporabili raziskovalci, in ne pomeni priporočila za posameznika.
| Parameter | V raziskavah |
|---|---|
| Tlak | 2,0 do 2,5 ATA; v raziskavi s 87 bolniki 2,4 do 2,5 ATA |
| Dihanje kisika v eni seji | 80 do 90 minut čistega kisika |
| Pogostost | pet sej na teden |
| Število sej | 30 do 40; pri počasnem odzivu do 60 (Booher in sod., 2026) |
| Trajanje serije | približno šest do osem tednov |
| Pogosti stranski učinki | prehodna kratkovidnost in pritisk v ušesih; v nordijski raziskavi jih je imelo 41 % bolnikov, vsi so bili blagi in prehodni |
Kaj ostaja odprto
- Nastajajo tudi slovenski podatki. Onkološki inštitut Ljubljana je zaključil raziskavo hiperbarične terapije pri 39 bolnikih s hudimi posledicami obsevanja (NCT07422168). Ko bodo rezultati objavljeni, bodo to dragoceni domači podatki.
- Naslednji korak je primerjava z navidezno terapijo. Pri danki je taka raziskava korist že potrdila (Clarke in sod., 2008), podobna raziskava pri mehurju pa bi pokazala, koliko učinka gre pripisati samemu kisiku.
- Ustrezno število sej še iščejo. Po novejših podatkih nekateri bolniki potrebujejo več kot 40 sej, raziskovalci pa preverjajo, po katerih znakih bi jih prepoznali že vnaprej (Booher in sod., 2026).
Komu bi hiperbarična kisikova terapija lahko najbolj koristila?
V raziskavah so sodelovale dokaj jasno opisane skupine bolnikov. Morda v kateri od njih prepoznate sebe ali koga od bližnjih.
- Moški po obsevanju prostate s krvjo v urinu, pri katerih je urolog izključil druge vzroke in potrdil radiacijski cistitis (Oscarsson in sod., 2019).
- Bolniki, pri katerih izpiranja, zdravila ali koagulacija niso ustavili krvavitve. Takšni bolniki so bili v ospredju portugalske raziskave (Ribeiro de Oliveira in sod., 2015).
- Bolniki, pri katerih se je krvavitev začela pred manj kot pol leta. Ob zgodnjem začetku terapije so raziskovalci opisali najboljše rezultate (Chong in sod., 2005).
- Ženske po obsevanju materničnega vratu, maternice ali danke. Takšne bolnice so sodelovale tudi v nordijski raziskavi.
- Moški s krvavitvami iz danke po obsevanju prostate, pri katerih običajno zdravljenje ni zadostovalo (Clarke in sod., 2008).
Prvi korak je pogovor z urologom, ki pojasni vzrok krvavitve. Zdravnik za hiperbarično medicino nato presodi, ali bi terapija lahko sodila v vaš načrt zdravljenja, in ob pregledu določi število in pogostost sej.
Če vas zanima, kako poteka obravnava v OxySphere, je pot opisana po korakih, od uvodnega zdravniškega pregleda do določitve protokola.
Kako kisik pod povišanim tlakom deluje na ravni celic, smo podrobneje opisali v članku o tem, kako deluje hiperbarična kisikova terapija. O drugih posledicah zdravljenja raka smo pisali v članku o hudih posledicah onkološkega zdravljenja, o zatrdlini in bolečini po obsevanju dojke pa v članku o obsevani dojki.
Pogosta vprašanja
Kaj je radiacijski cistitis?
To je pozna poškodba mehurja po obsevanju medenice. Ker so drobne žile poškodovane, v steni mehurja primanjkuje kisika. Stena se sčasoma zatrdi, pod sluznico pa nastanejo krhke žilice, ki rade krvavijo. Težave se lahko pojavijo mesece ali leta po obsevanju.
Katere raziskave so preučevale hiperbarično kisikovo terapijo pri krvavitvi iz mehurja?
Najpomembnejša je randomizirana raziskava RICH-ART s petletnim spremljanjem (Oscarsson in sod., 2019; 2025). Pregled 20 raziskav je zajel 815 bolnikov (Villeirs in sod., 2020).
Kako so terapijo izvajali v najpomembnejši raziskavi?
Vsak udeleženec je opravil od 30 do 40 sej, po eno na dan. Pri vsaki je 80 do 90 minut dihal čisti kisik pri tlaku 2,4 do 2,5 ATA (Oscarsson in sod., 2019).
Kako dolgo se je izboljšanje ohranilo?
Raziskovalci so bolnike ponovno pregledali po petih letih. Izboljšanje je ves ta čas zdržalo pri približno dveh od treh bolnikov, dodatno serijo sej pa je potreboval približno vsak osmi (Oscarsson in sod., 2025).
Ali kisik pri bolnikih, ki so preboleli raka, pospeši rast tumorja?
Pregled raziskav tega ni pokazal. Kisik rasti tumorjev ni pospeševal, prebolel rak pa po oceni avtorjev ni razlog za odklonitev terapije (Feldmeier in sod., 2003).
Vrt, ki spet dobi vodo
Kri v urinu po obsevanju prostate je znak tkiva, ki mu že dolgo primanjkuje kisika. Raziskave kažejo, da bi hiperbarična kisikova terapija temu tkivu lahko vrnila kisik in spodbudila rast novih žil, podobno kot voda, ki spet priteče v izsušen vrt. Pri večini bolnikov iz nordijske raziskave je izboljšanje zdržalo celotno petletno spremljanje.
Terapija ni rešitev za vse, saj se nekateri bolniki odzovejo le delno in potrebujejo več sej. Vendar je med redkimi možnostmi, pri katerih raziskave opisujejo učinek na samo tkivo, iz katerega krvavitve izvirajo. Odziv so raziskovalci opisali celo pri večini tistih, pri katerih so druge možnosti že odpovedale.
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Oscarsson N, Müller B, Rosén A, et al. Radiation-induced cystitis treated with hyperbaric oxygen therapy (RICH-ART): a randomised, controlled, phase 2–3 trial. Lancet Oncol. 2019;20(11):1602–1614. doi:10.1016/S1470-2045(19)30494-2
- Oscarsson N, Rosén A, Müller B, et al. RICH-ART: long-term follow-up of a randomised controlled, phase 2–3 trial. EClinicalMedicine. 2025;83:103214. doi:10.1016/j.eclinm.2025.103214
- Chong KT, Hampson NB, Corman JM. Early hyperbaric oxygen therapy improves outcome for radiation-induced hemorrhagic cystitis. Urology. 2005;65(4):649–653. doi:10.1016/j.urology.2004.10.050
- Villeirs L, Tailly T, Ost P, et al. Hyperbaric oxygen therapy for radiation cystitis after pelvic radiotherapy: systematic review of the recent literature. Int J Urol. 2020;27(2):98–107. doi:10.1111/iju.14130
- Ribeiro de Oliveira TM, Carmelo Romão AJ, Gamito Guerreiro FM, Matos Lopes TM. Hyperbaric oxygen therapy for refractory radiation-induced hemorrhagic cystitis. Int J Urol. 2015;22(10):962–966. doi:10.1111/iju.12857
- Booher AG, McGonagle KE, Peacock JL, et al. Factors associated with hematuria resolution and hematuria admissions after hyperbaric oxygen therapy for chronic radiation cystitis. Urol Pract. 2026. doi:10.1097/UPJ.0000000000001041
- Oscarsson N, Arnell P, Lodding P, Ricksten SE, Seeman-Lodding H. Hyperbaric oxygen treatment in radiation-induced cystitis and proctitis: a prospective cohort study on patient-perceived quality of recovery. Int J Radiat Oncol Biol Phys. 2013;87(4):670–675. doi:10.1016/j.ijrobp.2013.07.039
- Clarke RE, Tenorio LM, Hussey JR, et al. Hyperbaric oxygen treatment of chronic refractory radiation proctitis: a randomized and controlled double-blind crossover trial with long-term follow-up. Int J Radiat Oncol Biol Phys. 2008;72(1):134–143. doi:10.1016/j.ijrobp.2007.12.048
- Glover M, Smerdon GR, Andreyev HJ, et al. Hyperbaric oxygen for patients with chronic bowel dysfunction after pelvic radiotherapy (HOT2): a randomised, double-blind, sham-controlled phase 3 trial. Lancet Oncol. 2016;17(2):224–233. doi:10.1016/S1470-2045(15)00461-1
- Mathieu D, Marroni A, Kot J. Tenth European Consensus Conference on Hyperbaric Medicine: recommendations for accepted and non-accepted clinical indications and practice of hyperbaric oxygen treatment. Diving Hyperb Med. 2017;47(1):24–32. doi:10.28920/dhm47.1.24-32
- Goucher G, Saad F, Lukka H, Kapoor A. Canadian Urological Association Best Practice Report: Diagnosis and management of radiation-induced hemorrhagic cystitis. Can Urol Assoc J. 2019;13(2). doi:10.5489/cuaj.5788
- Marx RE. Osteoradionecrosis: a new concept of its pathophysiology. J Oral Maxillofac Surg. 1983;41(5):283–288. doi:10.1016/0278-2391(83)90294-X
- Marx RE, Ehler WJ, Tayapongsak P, Pierce LW. Relationship of oxygen dose to angiogenesis induction in irradiated tissue. Am J Surg. 1990;160(5):519–524. doi:10.1016/S0002-9610(05)81019-0
- Thom SR, Bhopale VM, Velazquez OC, et al. Stem cell mobilization by hyperbaric oxygen. Am J Physiol Heart Circ Physiol. 2006;290(4):H1378–H1386. doi:10.1152/ajpheart.00888.2005
- Feldmeier J, Carl U, Hartmann K, Sminia P. Hyperbaric oxygen: does it promote growth or recurrence of malignancy? Undersea Hyperb Med. 2003;30(1):1–18. PMID: 12841604
- Lin L, He M, Zeng Y, et al. Case report: Successful treatment of hyperbaric oxygen for radiation-induced hemorrhagic cystitis in a 95-year-old patient with bladder cancer. Front Oncol. 2025;15:1410148. doi:10.3389/fonc.2025.1410148
- Shakarchi T. Refractory hemorrhagic radiation proctitis managed with sequential endoscopic, topical, and hyperbaric oxygen therapy. Cureus. 2026;18(6):e111495. doi:10.7759/cureus.111495
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.
