Do amputacije pri sladkorni bolezni pripelje veriga dogodkov, ne ena sama napaka. Tudi pot nazaj je po podatkih raziskav veriga, v kateri je hiperbarična kisikova terapija lahko eden od členov.
Pripravilo uredništvo OxySphere Medical na podlagi objavljenih raziskav · Posodobljeno: september 2026
- Meta-analiza 11 raziskav s 729 bolniki je zajela samo ishemične razjede — rane na slabo prekrvavljenem tkivu. Velike amputacije so opravili pri 10,7 % bolnikov z dodano hiperbarično kisikovo terapijo in 26,0 % bolnikov brez nje (Brouwer in sod., 2020).
- V večcentrični randomizirani raziskavi so bili izidi najboljši pri bolnikih, ki so serijo dokončali: velikih amputacij je bilo 5 % s terapijo in 22 % brez nje (Santema in sod., 2018).
- Izhodiščni tlak kisika v koži stopala je v raziskavi napovedal, komu se je razjeda zacelila. V skupini z navidezno terapijo tega vzorca ni bilo (Löndahl in sod., 2011).
Rana na peti se ne zapre. Traja že tri mesece. Zdravnik potipa gleženj, pomolči in omeni besedo, ki si je nihče ne želi slišati.
Vsak člen te verige je sam po sebi obvladljiv: žila se zoži, rana se ne zapre, okužba se poglobi, tkivu zmanjka kisika. Nevarno postane šele, ko se zvrstijo drug za drugim.
Raziskovalci so zato vprašanje obrnili: če do izgube uda pripelje več korakov, mora tudi pri ohranitvi uda sodelovati več ukrepov. Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je eden od njih, nikoli pa edini.
Viri: Santema in sod., 2018 (bolniki, ki so serijo dokončali); Brouwer in sod., 2020; Löndahl in sod., 2011.
Zakaj kisik ne pride do ogroženega tkiva
Sladkorna bolezen prizadene žile na dveh ravneh hkrati. Velike žile na nogi se zožijo, drobno žilje v koži pa oslabi. Tkivo je zato še živo, a strada.
Kisik, raztopljen v plazmi
Kisik po telesu običajno potuje v rdečih krvničkah, te pa skozi zoženo žilo ne pridejo. Pod povišanim tlakom se kisik po Henryjevem zakonu raztopi naravnost v plazmi in doseže tudi tkivo, ki ga krvničke ne dosegajo več (Thom, 2011).
Nove žile namesto obvoza
Thom in sodelavci (2006) so poročali, da se število krožečih matičnih celic CD34+ po eni obravnavi podvoji, po seriji dvajsetih pa naraste približno osemkratno. Kot sprožilec so opisali dušikov oksid v kostnem mozgu.
Obramba pred okužbo potrebuje kisik
Bele krvničke potrebujejo kisik, da lahko uničijo bakterije. V tkivu, kjer ga skoraj ni, obramba peša, čeprav antibiotik deluje. Thom (2011) navaja, da povišan tlak kisika to obrambo podpre tudi v slabo prekrvavljenem tkivu.
Kolagen, ki drži presadek
Fibroblasti brez kisika ne tvorijo trdnega kolagena. Brez kolagena se rob rane ne poveže in presadek ne prime. Zaman in sodelavci (2025) so opisali hitrejše zapiranje defektov pri bolnikih, ki so ob presaditvi prejeli hiperbarično kisikovo terapijo.
Celjenje rane si lahko predstavljate kot gradbišče. Antibiotik odstrani vsiljivce, kirurg odstrani ruševine, žilni poseg popravi dovozno cesto. Kisik je gorivo in gradbeni material hkrati — brez njega delavci stojijo, tudi če je cesta odprta.
Razlika se je pokazala pri tistih, ki so vztrajali
DAMO₂CLES: 120 bolnikov in ena nepričakovana ugotovitev
Nizozemska skupina je v desetih bolnišnicah randomizirala 120 bolnikov s sladkorno boleznijo in ishemično rano na nogi. Šestdeset jih je poleg standardne oskrbe prejelo hiperbarično kisikovo terapijo, šestdeset samo standardno oskrbo.
V celotni skupini so ud ohranili pri 53 bolnikih s kisikom in pri 47 bolnikih s standardno oskrbo, razlika pa ni bila dovolj velika za zanesljiv sklep.
Enaindvajset bolnikov (35 %) predpisane serije ni moglo dokončati, avtorji pa opozarjajo, da so jo morda dokončali bolniki z ugodnejšo napovedjo (Santema in sod., 2018).
Med tistimi, ki so serijo dokončali, je bila velika amputacija potrebna pri 5 % bolnikov s kisikom in pri 22 % bolnikov s standardno oskrbo. Na vsakih šest obravnavanih bolnikov je bila torej ena amputacija manj.
Dve poznejši zbirni analizi sta zajeli več raziskav hkrati. Prva je združila 11 raziskav s 729 bolniki z ishemičnimi razjedami: velika amputacija je bila potrebna pri približno vsakem desetem bolniku s terapijo in pri vsakem četrtem brez nje. Na vsakih sedem obravnavanih bolnikov je bila ena amputacija manj (Brouwer in sod., 2020).
Druga je zajela samo randomizirane raziskave, enajst s skupno 668 bolniki. Manjše amputacije so bile v obeh skupinah podobno pogoste. Obeti za veliko amputacijo pa so bili s terapijo približno za polovico manjši, obeti za zacelitev razjede štirikrat večji (Moreira da Cruz in sod., 2022).
Starejši sistematični pregled je isto vprašanje zastavil pod naslovom »celjenje rane in ohranitev uda«. Pri okuženih diabetičnih razjedah stopala so bili obeti za amputacijo s terapijo približno štirikrat manjši, obeti za zacelitev pa skoraj desetkrat večji. Avtor je dokaze za manjše tveganje amputacije ocenil kot visoko zanesljive (Goldman, 2009).
Portugalska skupina je v majhni nerandomizirani raziskavi spremljala dvajset bolnikov z razjedami, ki se kljub popolni standardni oskrbi niso premaknile. Po lestvici Univerze v Teksasu so bile uvrščene v stopnjo III/D: globoka rana z okužbo in ishemijo hkrati. Deset bolnikov je prejelo hiperbarično kisikovo terapijo, drugih deset je ostalo pri standardni oskrbi.
Po treh in po šestih mesecih se je stanje rane izboljšalo pri vseh bolnikih s terapijo in pri 17 % bolnikov brez nje. V treh letih spremljanja so opravili veliko amputacijo pri 67 % bolnikov brez terapije. Pri bolnikih s terapijo je ni potreboval nihče (Martins-Mendes in sod., 2025).
Merilo, ki pove, komu bi kisik lahko koristil
Pri ogroženem udu raziskovalci ne sprašujejo več, ali terapija deluje, ampak pri kom. Odgovor iščejo z meritvijo tlaka kisika skozi kožo (TcPO₂).
Löndahl in sodelavci (2011) so pregledali 75 bolnikov iz dvojno slepe raziskave HODFU in jih razvrstili po izhodiščnem TcPO₂ na hrbtišču stopala. Delež zaceljenih razjed je naraščal z izhodiščno vrednostjo: pod 25 mmHg se ni zacelila nobena, nad 75 mmHg vse.
V skupini z navidezno terapijo (sham — kontrolna skupina prejme neaktiven postopek) tega naraščanja ni bilo. Meritev torej ni napovedovala le poteka bolezni, ampak je pokazala, pri katerih bolnikih je terapija sploh lahko kaj spremenila.
Turška skupina je v manjši retrospektivni raziskavi spremljala 45 bolnikov z diabetičnim stopalom, pri katerih je bilo treba tkivni defekt pokriti s presadkom kože. Osemindvajset jih je ob posegu prejelo hiperbarično kisikovo terapijo pri 2,4 ATA po 120 minut dnevno, sedemnajst je ostalo pri običajni oskrbi.
Bolniki s terapijo so imeli celo višji HbA1c (glikirani hemoglobin, merilo povprečnega krvnega sladkorja zadnjih mesecev), torej slabše urejeno sladkorno bolezen. Kljub temu se je njihova rana do polovice zaprla v 18 dneh, v primerjalni skupini pa v 30 dneh (Zaman in sod., 2025).
Pet stanj, pri katerih je ud ogrožen
Uradni seznam indikacij ameriškega združenja za podvodno in hiperbarično medicino (UHMS, 15. izdaja, 2024) šteje petnajst postavk. Pet jih zadeva ohranjanje okončine.
O celjenju razjede na stopalu smo podrobneje pisali v članku o diabetičnem stopalu. Sam fizikalni mehanizem razlaga članek o tem, kako hiperbarična kisikova terapija deluje.
Protokol v referenčnih raziskavah
| Parameter | Tipično območje v referenčnih raziskavah |
|---|---|
| Tlak | 2,0–2,5 ATA (Löndahl in sod., 2010: 2,5 ATA; Zaman in sod., 2025: 2,4 ATA) |
| Trajanje ene obravnave | 90–120 minut |
| Pogostost sej | običajno 5 obravnav na teden |
| Število obravnav | 30–40 (Löndahl in sod., 2010: 40; Santema in sod., 2018: vsaj 30 za dokončano serijo) |
| Kdaj so obravnavo začeli | po neuspešni standardni oskrbi; UHMS navaja rane stopnje Wagner III ali višje po 30 dneh brez napredka |
| Kaj jo je vedno spremljalo | razbremenitev stopala, obvladanje okužbe, žilna ocena in po potrebi revaskularizacija (poseg, ki ponovno odpre zoženo žilo) |
Kaj ostaja odprto
Zakaj so izidi raziskav različni. V največji randomizirani raziskavi se je razlika pokazala šele pri bolnikih, ki so serijo dokončali (Santema in sod., 2018). Kanadska raziskava razlike ni našla, vendar je vključila veliko površinskih ran, pri katerih UHMS terapije ne priporoča (Fedorko in sod., 2016). Novejše raziskave zato bolnike izbirajo po stopnji rane in meritvi kisika v koži.
Najprej pretok, nato kisik. Žilne smernice odsvetujejo terapijo pri hudi ishemiji, ki je ni mogoče popraviti z žilnim posegom (Conte in sod., 2019). Kisik ne nadomesti pretoka, ki ga ni, smiseln pa je tam, kjer je žila že odprta in se rana kljub temu ne celi. Prav takšne bolnike omenja smernica IWGDF (2023).
Samostojna uporaba pri kritični ishemiji uda brez rane je trenutno v aktivnem znanstvenem proučevanju in še ne sodi med uradno priznane indikacije UHMS/ECHM.
Zdaj poteka raziskava, ki bo to preverila. Na Japonskem teče večcentrično randomizirano preskušanje HOTFOOT, ki hiperbarično kisikovo terapijo dodaja endovaskularnemu posegu (širjenju zožene žile od znotraj) pri kritični ishemiji uda. Te kombinacije dosedanje raziskave še niso preverile, načrt raziskave pa je že objavljen (Sato in sod., 2021).
Katerim bolnikom bi lahko hiperbarična kisikova terapija najbolj koristila?
Naštete raziskave kažejo dokaj natančen profil bolnika. Ne gre za vse bolnike s sladkorno boleznijo in tudi ne za vsako rano na stopalu.
Če ta opis ustreza vam ali vašemu svojcu, se o tem pogovorite z zdravnikom, ki vodi rano. Ocena zajame pretok po žilah, stanje okužbe in po potrebi meritev tlaka kisika v koži. Kako poteka obravnava v OxySphere, je opisano po korakih na strani o poteku terapije.
Pogosta vprašanja
Kakšen je status hiperbarične kisikove terapije pri diabetičnem stopalu po smernicah?
UHMS jo uvršča med uradne indikacije, znotraj postavke o težavnih ranah ob slabi arterijski prekrvavitvi. ECHM diabetične lezije stopala uvršča v tip 2 (priporočeno) z ravnjo dokazov B. IWGDF (2023) jo v priporočilu 12 navaja kot pogojno priporočilo z nizko stopnjo zanesljivosti dokazov.
Kateri protokol so uporabili v referenčnih raziskavah?
Raziskava HODFU je uporabila 2,5 ATA in 40 obravnav (Löndahl in sod., 2010). Raziskava DAMO₂CLES je kot dokončano serijo štela najmanj 30 obravnav (Santema in sod., 2018). Zaman in sodelavci (2025) so uporabili 2,4 ATA po 120 minut dnevno.
Zakaj nekatere raziskave razlike niso našle?
Razlogov je več. Raziskave so vključevale različne bolnike, merile različne izide in različno opredelile amputacijo. Fedorko in sodelavci (2016) so kot glavni izid uporabili oceno meril za amputacijo s fotografij, skoraj polovica bolnikov pa je imela rane stopnje Wagner 2, kjer je UHMS ne priporoča.
Kaj pomeni TcPO₂ in zakaj ga raziskovalci merijo?
TcPO₂ je tlak kisika, izmerjen skozi kožo s posebno elektrodo. Pove, koliko kisika dejansko doseže tkivo na določenem mestu. V raziskavah so z njim ocenjevali, pri katerih bolnikih se je razlika med skupinama sploh pokazala (Löndahl in sod., 2011).
Katere raziskave o tem potekajo zdaj?
Na Japonskem poteka večcentrično randomizirano preskušanje HOTFOOT, ki preverja hiperbarično kisikovo terapijo kot dodatek endovaskularnemu posegu pri kritični ishemiji uda. Načrt raziskave je objavljen, izidov ob pripravi tega članka še ni (Sato in sod., 2021).
Sklep
Pri ogroženem udu ne odloča ena sama obravnava. Odločajo odprta žila, pravočasna kirurgija in dovolj kisika v tkivu. Raziskave kažejo, da bi hiperbarična kisikova terapija lahko prispevala prav k tretjemu od teh pogojev, in sicer pri ishemični ali okuženi rani, ki se kljub popolni oskrbi ne premakne.
Ni primerna za vsakogar in ne nadomešča žilnega posega ali kirurgije. Pri bolnikih, ki so v največji randomizirani raziskavi opravili vse predpisane obravnave, je bila velika amputacija več kot štirikrat redkejša kot ob standardni oskrbi (Santema in sod., 2018).
V OxySphere Medical izvajamo HBOT v skladu z mednarodno priznanimi protokoli, v multiplace medicinsko certificirani komori, pod nadzorom prim. prof. dr. Marjana Koršiča, dr. med., spec. nevrokirurga.
Viri
- Santema KTB, Stoekenbroek RM, Koelemay MJW, et al. Hyperbaric oxygen therapy in the treatment of ischemic lower-extremity ulcers in patients with diabetes: results of the DAMO₂CLES multicenter randomized clinical trial. Diabetes Care. 2018;41(1):112–119. doi:10.2337/dc17-0654
- Brouwer RJ, Lalieu RC, Hoencamp R, van Hulst RA, Ubbink DT. A systematic review and meta-analysis of hyperbaric oxygen therapy for diabetic foot ulcers with arterial insufficiency. J Vasc Surg. 2020;71(2):682–692.e1. doi:10.1016/j.jvs.2019.07.082
- Moreira da Cruz DL, Oliveira-Pinto J, Mansilha A. The role of hyperbaric oxygen therapy in the treatment of diabetic foot ulcers: a systematic review with meta-analysis of randomized controlled trials on limb amputation and ulcer healing. Int Angiol. 2022;41(1):63–73. doi:10.23736/S0392-9590.21.04722-2
- Goldman RJ. Hyperbaric oxygen therapy for wound healing and limb salvage: a systematic review. PM R. 2009;1(5):471–489. doi:10.1016/j.pmrj.2009.03.012
- Conte MS, Bradbury AW, Kolh P, et al; GVG Writing Group. Global vascular guidelines on the management of chronic limb-threatening ischemia. J Vasc Surg. 2019;69(6S):3S–125S.e40. doi:10.1016/j.jvs.2019.02.016
- He Z, Sun X, Chen J, Zhang M. Hyperbaric oxygen therapy for skin flap transplantation: a meta-analysis. J Wound Care. 2026;35(2):193–200. doi:10.12968/jowc.2023.0206
- Hedetoft M, Bennett MH, Hyldegaard O. Adjunctive hyperbaric oxygen treatment for necrotising soft-tissue infections: a systematic review and meta-analysis. Diving Hyperb Med. 2021;51(1):34–43. doi:10.28920/dhm51.1.34-43
- Löndahl M, Katzman P, Nilsson A, Hammarlund C. Hyperbaric oxygen therapy facilitates healing of chronic foot ulcers in patients with diabetes. Diabetes Care. 2010;33(5):998–1003. doi:10.2337/dc09-1754
- Löndahl M, Katzman P, Hammarlund C, Nilsson A, Landin-Olsson M. Relationship between ulcer healing after hyperbaric oxygen therapy and transcutaneous oximetry, toe blood pressure and ankle-brachial index in patients with diabetes and chronic foot ulcers. Diabetologia. 2011;54(1):65–68. doi:10.1007/s00125-010-1946-y
- Fedorko L, Bowen JM, Jones W, et al. Hyperbaric oxygen therapy does not reduce indications for amputation in patients with diabetes with nonhealing ulcers of the lower limb: a prospective, double-blind, randomized controlled clinical trial. Diabetes Care. 2016;39(3):392–399. PMID: 26740639
- Martins-Mendes D, Costa R, Rodrigues I, et al. Microvascular, biochemical, and clinical impact of hyperbaric oxygen therapy in recalcitrant diabetic foot ulcers. Cells. 2025;14(15):1196. doi:10.3390/cells14151196
- Zaman T, Canarslan Demir K, Gündüz SH, Gulap Y, Başak AM, Yılmaz KB. Hyperbaric oxygen therapy as an effective adjunctive treatment in the reconstruction of tissue defects with graft in diabetic foot patients: a retrospective cohort study. Int Wound J. 2025;22(6):e70686. doi:10.1111/iwj.70686
- Thom SR, Bhopale VM, Velazquez OC, Goldstein LJ, Thom LH, Buerk DG. Stem cell mobilization by hyperbaric oxygen. Am J Physiol Heart Circ Physiol. 2006;290(4):H1378–H1386. doi:10.1152/ajpheart.00888.2005
- Thom SR. Hyperbaric oxygen: its mechanisms and efficacy. Plast Reconstr Surg. 2011;127(Suppl 1):131S–141S. doi:10.1097/PRS.0b013e3181fbe2bf
- Chen P, Campillo Vilorio N, Dhatariya K, et al. Guidelines on interventions to enhance healing of foot ulcers in people with diabetes (IWGDF 2023 update). Diabetes Metab Res Rev. 2024;40(3):e3644. doi:10.1002/dmrr.3644
- Undersea and Hyperbaric Medical Society. Hyperbaric oxygen therapy indications, 15th edition (2024). uhms.org
- Sato Y, Urasawa K, Morishita T, et al. Combined treatment with hyperbaric oxygen therapy and endovascular therapy for patients with chronic limb-threatening ischemia — study protocol for the HOTFOOT multicenter randomized controlled trial. Circ Rep. 2021;3(12):737–741. doi:10.1253/circrep.CR-21-0097. PMID: 34950800
Informativna narava vsebin
Vse vsebine, objavljene na blogu in spletnem mestu oxysphere.si, so izključno informativne in izobraževalne narave. Pripravljene so z največjo mero strokovne skrbnosti in temeljijo na trenutno dostopnih znanstvenih dognanjih ter literaturi, vendar ne predstavljajo in ne morejo nadomestiti strokovnega zdravniškega nasveta, diagnoze ali zdravljenja. Za vsa vprašanja glede vašega zdravstvenega stanja, simptomov ali primernosti terapije se vedno posvetujte s svojim osebnim zdravnikom ali ustreznim specialistom. Nikoli ne opuščajte ali odlašajte s konvencionalnim zdravljenjem zaradi informacij, ki ste jih prebrali na tem spletnem mestu.
Hiperbarična kisikova terapija (HBOT) je medicinski postopek, ki ima specifične indikacije in kontraindikacije. Pred začetkom katerekoli terapije je nujen posvet s kvalificiranim zdravstvenim osebjem klinike OxySphere, ki bo ocenilo primernost obravnave za vaše individualno zdravstveno stanje.
Čeprav naše metode temeljijo na preverjenih protokolih, je vsak organizem edinstven. Odziv na terapijo in rezultati se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika in so odvisni od številnih fizioloških dejavnikov. Družba OxySphere medical d.o.o. ne jamči za specifične rezultate zdravljenja.




